Na trasi drugega tira je izkopanih 17 kilometrov predorov, kar je skorajda polovica skupne dolžine. Ta mesec v projektnem podjetju 2TDK pričakujejo preboj na tretjem najdaljšem predoru Škofije. Čeprav zaradi boljše geologije od pričakovanj dosegajo prihranke, se cena projekta dviguje. Medtem ko so se podražitve materialov umirile, izvajalci zdaj kot izziv omenjajo energente in strošek dela, krepko se povečujejo tudi stroški financiranja. Tik pred sprejemom na vladi je novelacija investicijskega programa, ki jo je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek nedavno v državnem zboru poimenovala "soočenje z realnostjo".
Nova infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ta teden na gradbišču drugega tira doživela topel sprejem. Objem Stojana Petriča, lastnika Kolektorja, kjer so jo izbrali za botro ob postavitvi kapelic Sv Barbare, in pohvala šefa 2TDK Pavleta Hevke, da je sodelovanje “bistveno, bistveno lažje”, saj ministrica projekt res dobro pozna.
Bratušek je bila namreč ministrica za infrastrukturo že v času vlade Marjana Šarca, ko so tekla pripravljalna dela, objavljen je bil razpis za glavna dela in sprejet investicijski program za drugi tir. Gradnja se je začela v času njenega naslednika Jerneja Vrtovca. Od lanskega junija pa je resor infrastrukture vodil Bojan Kumer, a se je z drugim tirom že pred reorganizacijo vlade ukvarjala predvsem Bratušek, ki je bila državna sekretarka.
Ministrica je ta teden dejala, da je zadovoljna s potekom dobro milijardo evrov vrednega projekta, ki je trenutno največji infrastrukturni projekt v Sloveniji. A obenem usmerila tudi nekaj puščic, ki so – tako se je zdelo – letele predvsem proti vodstvu državnega projektnega podjetja 2TDK s Hevko na čelu ter tudi prejšnji vladi.
N1
Prvi predor iz divaške smeri proti Kopru je Lokev, ki je s 6,8 kilometra tudi najdaljši predor na trasi drugega tira. Na desni strani fotografije je izhod iz predora Lokev, kjer so izvajalci na slabi tretjini izvedenih del. Trasa bo potem prek galerije nad potokom Glinščica (na levi strani fotografije) peljala v predor Roje, ki je s šestimi kilometri drugi najdaljši.
Geologija narekuje časovnico
Pravkar je v vladni obravnavi druga posodobitev (novelacija) investicijskega programa projekta, ki predvideva podražitev gradbenih del in zamik časovnice. Kot smo poročali, je ministrska ekipa Roberta Goloba o predlogu pred dvema tednoma že razpravljala, a točko prekinila. Medtem ko naj ne bi bilo pomislekov glede podražitve, saj je za nami daljše obdobje dvigov cen materialov, pa na Gregorčičevi za zdaj ne želijo pristati na zamik časovnice.
Vlada je takrat po informacijah N1 2TDK naložila, da preveri, ali ne bi bilo mogoče del vendarle končati do konca leta 2025, kot je bilo prvotno načrtovano. Šef 2TDK Hevka je dejal, da so nekaj prihrankov našli, teoretično bi dela lahko končali do marca 2026. A obenem je dodal, da je potek del močno pogojen z ustreznimi geološkimi razmerami, na katere pa v podjetju nimajo vpliva. Do zdaj so prav na račun bolj ugodnih geoloških razmer sicer pri gradnji predorov ustvarili določene prihranke, izkopanih je skupno 17 kilometrov predorov, kar je skoraj polovica celotne dolžine glavnih in servisnih cevi drugega tira.
Tudi šef Kolektor CPG Kristjan Mugerli je dejal, da dela potekajo v skladu s terminskim načrtom.
Kristjan Mugerli, Kolektor CPG, o tem, ali obstaja tveganje za nadaljnje podražitve:
Močno višji izdatki za obresti
Z novelacijo se dviguje tudi cena projekta, in sicer za 9,3 odstotka. Kot je razvidno iz spodnje primerjave projekcij iz posamezne različice investicijskega programa (trenutno veljavni program je NIP1, zdaj pa je v potrjevanju na vladi NIP2), se zvišujejo predvsem stroški Sklopa 3, ki obsega postavitev tirov, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, in sicer za 82 milijonov evrov (s 150 na 232 milijonov evrov). Javno naročilo za ta sklop je 2TDK objavil konec lanskega leta, ponudbe zbira do začetka marca.
Obenem se vidno, za okrog 30 odstotkov, dvigujejo tudi predvideni izdatki za bančne obresti (z okoli 18,9 na 24,4 milijona evrov). Skupni predvideni stroški investicije v drugi tir se z novelacijo dvigujejo z 997 na 1.090 milijonov evrov.
Bratušek se ob tem jezi nad potezo prejšnje vlade, ki je zmanjšala postavko ‘rezerve za nepredvidene izdatke’ z 10 na 4 odstotke celotnih stroškov izvedbenih del in storitev (seštevek sklopov A in C). Rezerva se je z okoli 100 zmanjšala na 30 milijonov evrov, kar ministrica ocenjuje za “populistično, neodgovorno” potezo, vlada po njenih besedah zahteva pojasnila, zakaj je do tega prišlo. Rezerva je bila namreč vzpostavljena prav z namenom pokrivanja stroškov morebitne večje podražitve, ki se je z inflacijo tudi zgodila, je dejala. Ministrstvo z novelacijo sicer rezerve ni ponovno dvignilo.
investicijski program za drugi tir (2023)
Za tri milijone, na 228 milijonov evrov, se dviguje tudi sklop 2. Gre za dela, ki se že izvajajo. 2TDK je gradbincem do zdaj odobril za okoli 10 milijonov evrov podražitev. Mugerli iz Kolektorja CPG, ki vodi konzorcij izvajalcev gradbenih del na drugem tiru, je dejal, da se je zaradi divjanja cen naročnik moral odzvati s podražitvijo. Na naše vprašanje, kako kaže za naprej, pa je pojasnil, da je po lanskem izbruhu stanje na trgu materialov zdaj bolj stabilno. “Cene goriva so na pričakovanih nivojih, tudi raven cen betonskega železa je stabilna, se pa dviguje strošek cementa,” je naštel.
Bolj kot stroški surovin pa se zdaj povečujejo stroški energentov in dela. “Strojenje, ki je pred predorom, porabi ogromno električne energije, nekdaj deset tisoč evrov mesečno. To je za eno cev, mi pa imamo osem predorov po dve cevi. Lahko si izračunate, kolikšen je strošek,” je dejal in dodal, da se tudi plače usklajujejo z inflacijo.
Kdaj bo 2TDK črpal posojilo EIB?
Z novelacijo pa se spreminja tudi razrez virov financiranja, s katerimi bomo investicijo plačali. Po prvi novelaciji je bilo predvideno, da bo cena projekta 940 milijonov evrov plus 57 milijonov evrov za stroške financiranja, skupno 997 milijonov evrov. Zdaj se skupna cena dviguje na 1.090 milijonov evrov.
V noveliranem programu se povečuje načrtovana višina posojila Evropske investicijske banke (EIB). V obstoječem programu je ta 123 milijonov evrov, z novim se dviguje na 219 milijonov evrov. Na drugi strani je zdaj v programu jasno, da bo Slovenija projekt peljala brez sodelovanja zalednih držav. Bratušek je sicer dejala, da z njenega vidika te možnosti nikoli ni bilo. “Tisti, ki spremljate moje delo, to veste: odkar sem bila prvič ministrica, Madžarov ni zraven.”
Prav posojilo EIB pa je ena od točk projekta, kjer ministrico – kot je dejala – “čudi” počasen napredek. Upravni odbor banke je posojilo odobril že v maju 2019, takrat so mediji poročali, da si Slovenija obeta 250 milijonov evrov. A do danes denar ni počrpan, višina posojila ni znana, prav tako ne obrestna mera. Prav ta teden so bili predstavniki Evropske investicijske banke spet v Sloveniji. Hevka je dejal, da so bili navdušeni nad potekom projekta in da verjame, da bodo odločitev o črpanju sprejeli maja letos. Poudaril pa je, da tempo narekuje banka. “Verjetno bomo vzeli 250 milijonov evrov, čeprav zdaj potrebujemo 220 milijonov evrov. Obrestna mera bo določena, ko bomo začeli črpati posojilo,” je pojasnil. Omenimo, da EIB projekt drugi tir že od začetka vrednoti na 1,2 milijarde evrov, torej na okrog 100 milijonov evrov višjo ceno, kot jo je določil 2TDK.
Gradbišča drugega tira železniške povezave Divača-Koper si je ogledalo šest predstavnikov Evropske investicijske banke. Zanimal jih je predvsem napredek na največjem infrastrukturnem projektu v Sloveniji. pic.twitter.com/BGT9AXuxAV
Tudi ministrica sicer meni, da dileme glede sodelovanja z EIB ni. “V mojih očeh gre za dogovarjanje o tehničnih podrobnostih in zame ni dvoma, da EIB mora biti zraven pri tem projektu, četudi bi lahko konstrukcijo zaprli drugače. Gre za največji infrastrukturni projekt in EIB si tega ne more privoščiti. Zato me pravzaprav malo čudi, da se te tehnične zadeve relativno dolgo vlečejo. Res pa je, da podjetje denarja v tem trenutku še ne potrebuje, saj bodo največji stroški šele čez leto ali dve,” nam je dejala Bratušek.
