Menu Item
Smrt kraljice Elizabete II. je prišla v slabem času za Združeno kraljestvo. V okoliščinah naraščajoče inflacije in z njo povezanih stavk delavcev, padca vrednosti funta in vedno nižjega življenjskega standarda za mnoge je država izgubila še enega redkih simbolov kontinuitete in stabilnosti. Vlada nove premierke Liz Truss je sicer napovedala pomoč državljanom pri plačevanje vedno višjih stroškov energentov, mnoge pa skrbi, saj bo reševalni sveženj v veliki meri financiran z izdatnim zadolževanjem. Nekateri analitiki tako že nekaj časa opozarjajo na možnost plačilnobilančne krize.
Že nekdanji predsednik britanske vlade Boris Johnson je v poslovilnem govoru prejšnji torek priznal, da je tamkajšnje gospodarstvo v težavah. Njegova naslednica premierka Liz Truss je takoj po prihodu na Downing Street napovedala spopad z gospodarskimi težavami, dva dni po začetku svojega dela pa je razkrila obseg načrta za reševanje gospodarstva in hkrati napovedala nekajdnevno obdobje žalovanja za smrtjo kraljice Elizabete II.
V znak spoštovanja so nekateri lastniki na Otoku zaprli svoje trgovine in športna prizorišča. Svoje poslovalnice v Londonu, Manchestru in Birminghamu je denimo zaprla ena najstarejših veleblagovnic Selfridges, a napovedala, da jih bo konec tedna znova odprla, sicer pa se poslovanje v večjem delu države ni ustavilo. Ko so se v petek odprli londonski finančni trgi, so se delnice v primerjavi z drugimi evropskimi in azijskimi trgi podražile, z londonske borze pa so sporočili, da ne pričakujejo, da se bo med obdobjem žalovanja trgovanje zaustavilo. Borzo bodo najverjetneje zaprli le v času kraljičinega pogreba, v ponedeljek, 19. septembra, ko je razglašen državni praznik, poroča CNN.
Delavski sindikati so si medtem vzeli nekaj oddiha od nedavnega vala delavskih protestnih akcij. Sindikat komunikacijskih delavcev je denimo preklical stavko, napovedano za petek, v kateri naj bi sodelovalo 115 tisoč poštnih delavcev Royal Mail, svoje protestne akcije, napovedane za naslednji teden in konec meseca, pa so odpovedali tudi v prevozniških sindikatih. Glavni ekonomist zasebne banke Berenber Holger Schmieding je za CNN Business povedal, da pričakuje, da bo vpliv kraljičine smrti na gospodarstvo “majhen”. “Za zdaj kaže, da bo preklic motečih železniških stavk delno izravnal gospodarske posledice žalovanja. Verjetno bodo k temu pripomogli tudi dodatni prihodki z računa turizma,” je dejal.
Le nekaj ur pred smrtjo kraljice je nova premierka Truss napovedala, da bo z oktobrom omejila britanske račune za elektriko in plin, ki naj bi – kot smo poročali – prav s tem mesecem na letni ravni narasli za 80 odstotkov. Njena napoved naj bi olajšala milijone gospodinjstev in tisoče podjetij, ki se z naraščajočimi cenami težko spopadajo. Toda po mnenju analitikov pri Berenbergu bi reševalni sveženj lahko stal kar 150 milijard funtov oziroma dobrih 171 milijard evrov in bi bil v veliki meri financiran z izdatnim zadolževanjem.
Če si bo vlada nove premierke izposodila veliko denarja, pa bo tvegala, da bo še dodatno spodbudila inflacijo in med vlagatelji povečala strahove, da državne finance postajajo nevzdržne. To bi lahko povzročilo padec vrednosti funta, kar bi še dodatno zvišalo cene in otežilo plačevanje nujnega uvoza. Z drugimi besedami, Združeno kraljestvo bi lahko doživelo podoben zlom, kot ga je doživelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zaradi kombinacije energetskega šoka, naraščajočih cen in velike državne porabe moralo obrniti na Mednarodni denarni sklad (IMF) po veliko finančno pomoč.
Načrt premierke Truss mora potrditi finančni minister Kwasi Kwarteng, kar naj bi storil še septembra, mnogi pa domnevajo, da bo obdobje žalovanja to časovnico podaljšalo. Večina vladne pozornosti je zdaj namreč usmerjene v dogodke zadnjih dni, pripravo na pogreb in kronanje kraljičinega naslednika kralja Karla III. Tudi običajno delo parlamenta je bilo za nekaj dni prekinjeno, poroča CNN. “Verjetno bo sprejem načrta odložen,” je za CNN Business povedal Danni Hewson, analitik investicijskega podjetja AJ Bell.
Ključno, kakšen bo odziv centralne banke na zadolževanje
Ključno je tudi, kako se bo centralna banka v Londonu (Bank of England) odzvala na enormno povečanje zadolževanja države. CNN poroča, da je med vlagatelji zaradi stanja britanskih financ veliko nervoze, obenem so pričakovali, da bo banka že ta teden ponovno dvignila obrestne mere. Tako pa je dan po kraljičini smrti naznanila, da bo svojo odločitev o obrestnih merah “v luči obdobja nacionalnega žalovanja” preložila za teden dni. Po trenutnih informacijah naj bi se njeni predstavniki zdaj sestali 22. septembra. Medtem ko britansko finančno ministrstvo CNN Business ni podalo dodatnih pojasnil, je novinarski predstavnik urada premierke naznanil, da obdobje žalovanja na vpeljavo zgornje meje cen energije ne bo vplivalo – ta naj bi bila vzpostavljena, kot je bilo prvotno načrtovano, in sicer s prvim oktobrom.
Funt je v petek na borzi sicer dosegel višje vrednosti kot v začetku tedna, ko je ob padcu na približno 1,14 dolarja dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 37 letih. Je pa pričakovati, da se bo dolgotrajni padec njegove vrednosti, ki ga opazujemo še od globalne finančne krize, nadaljeval, vsaj dokler ne bo prišlo do velikih pretresov v smeri gospodarske politike, je v petek dejal Kit Juckes, makrostrateg pri Société Générale. “Obstaja velika verjetnost, da bo kralj Karel III. prvi britanski monarh, ki bo za dolar ali evro plačal več kot funt, morda celo za obe valuti, ” je dodal in dejal, da je malo verjetno, da bo funt še letos padel pod vrednost dolarja.
V primerjavi z ameriškim dolarjem je funt letos namreč izgubil že skoraj 15 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da mu gre slabše, kot gre evru, ki je izgubil manj kot 13 odstotkov. “Funt potrebuje velike kapitalske prilive, ki jih podpirata izboljšanje zaupanja vlagateljev in pričakovanje padca inflacije,” je v ponedeljkovem sporočilu strankam z naslovom “Krizni čas za funt” zapisal strateg Deutsche Bank Shreyas Gopal. “Vendar se dogaja ravno nasprotno.”
Tudi stroški zadolževanja britanske vlade so že pred kraljičino smrtjo hitro naraščali, saj so vlagatelji prodajali državne obveznice. “Finančna sredstva Združenega kraljestva so trenutno zelo nepriljubljena,” je dejal Paul O’Connor iz podjetja Janus Henderson. “Glavni razlog je seveda, da se Združeno kraljestvo spopada z res hudo krizo življenjskih stroškov in veliko politično negotovostjo,” je dodal. Inflacija je v Združenem kraljestvu namreč najvišja v skupini G7, prihodnje leto pa bi se lahko še povečala, če bodo cene zemeljskega plina ostale visoke.
Že pred smrtjo kraljice strah pred plačilnobilančno krizo
Nekateri analitiki so že pred kraljičino smrtjo opozarjali, da ni mogoče izključiti plačilnobilančne krize. “Ali se bodo ta tveganja uresničila, je odvisno od politike nove vlade v prihodnjih tednih in mesecih,” je dejal strateg Deutsche Bank Gopal.
Nekdanji guverner angleške centralne banke Mark Carney je nekoč dejal, da je Združeno kraljestvo zaradi velikega proračunskega primanjkljaja odvisno od “prijaznosti neznancev”, kar pomeni, da morajo tuji vlagatelji še naprej usmerjati denar v gospodarstvo, da država lahko plačuje uvoz in izpolnjuje druge pomembne obveznosti. Če vlagatelji izgubijo zaupanje, se lahko pretresi v finančnem sistemu hitro nakopičijo, kot snežna kepa, ki se kotali po bregu. Če se zniža vrednost državne valute, to spodbudi inflacijo in prisili centralno banko, da še bolj zviša obrestne mere in poskuša obvladati razmere, kar pa lahko še poslabša razmere recesije.
Vlagatelji običajno pričakujejo, da se te okoliščine pojavijo na trgih v razvoju – zlasti na tistih, ki imajo dolg v dolarjih. Ko njihova valuta pade, je odplačevanje obveznosti še dražje. Najpogosteje omenjeni primer je Argentina, ki je marca z IMF podpisala dogovor o zadolževanju v vrednosti 44 milijard dolarjev. V Združenem kraljestvu pa obstaja precedens. Ko je sredi sedemdesetih let funt hitro izgubil vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, je bila država prisiljena zaprositi IMF za 3,9 milijarde dolarjev, je opozoril Gopal. Takrat je bil to najvišji znesek, za katerega je kdorkoli zaprosil IMF.
“Resnična finančna kriza in padec funta, če se bo ta še pospešil, sta iz dneva v dan resen problem za ljudi,” je v torek za BBC dejal nekdanji britanski finančni minister Ken Clarke. Bil je kritičen do načrtov Truss za znižanje davkov, za katere trdi, da bodo s spodbujanjem gospodarske rasti pomagali financirati povečanje porabe.
Viraj Patel, globalni makrostrateg pri podjetju Vanda Research, pa meni, da so strahovi pretirani. Verjetnost plačilnobilančne krize v Združenem kraljestvu ocenjuje na manj kot pet odstotkov. “Veliko stvari mora iti narobe, da pridemo do te točke – in lahko si predstavljamo, da bo vlada Združenega kraljestva pred tem hitro spremenila vse politike, ki povzročajo zaskrbljenost,” je dejal Patel in dodal, da fiskalni nadzorniki, kot je Urad za proračunsko odgovornost, pozorno spremljajo razmere.
Gopal iz Deutsche Bank je priznal, da se Združeno kraljestvo od držav, kot je Argentina, razlikuje v ključnem pogledu: izdaja dolžniške instrumente v svoji valuti, kar pomeni, da se v primeru padca vrednosti funta ne spopada z dodatnimi težavami pri odplačevanju obveznosti. Kljub temu je nadaljeval, da ni gotovo, da se bodo vlagatelji začeli vračati. “Ob tako negotovem svetovnem makrookolju zaupanje vlagateljev ni samoumevno,” je dejal Gopal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!