Članice Evropske unije so po mesecih debat in pogajanj dosegle dogovor o kapici na cene zemeljskega plina. Bo ukrep pomagal pri iskanju izhoda iz energetske krize ali prej škodil? Mnenja so različna, naš infrastrukturni minister Bojan Kumer je prepričan, da je kapica dober ukrep. "Mislim, da smo sklenili zdrav kompromis," meni.
Namen omejitve cen zemeljskega plina je preprečiti skoke cen zemeljskega plina, kot smo jim priča po ruskem napadu na Ukrajino, ko so borzne cene poskočile tudi prek 10-kratnika dolgoletnega povprečja 20 evrov za megavatno uro (MWh). Cene energentov poganjajo inflacijo, kakršne Evropa ni videla desetletja, in so evropske države potisnile v energetsko krizo, iz katere za zdaj ni videti izhoda.
A predlog kapice je prinesel tudi več skrbi, predvsem strah, da bi omejitev cen lahko odgnala katerega od dobaviteljev, kar bi ogrozilo varnost plinske oskrbe. Odgovarjamo na vprašanja o sprejetem ukrepu in (precej različnih) ocenah njenih učinkov.
Ministri za energetiko so se odločili, da se omejitev cen postavi pri 180 evrih za megavatno uro (MWh), če bi cene na nizozemskem trgovalnem vozlišču (TTF) za mesec vnaprej tri dni presegale to vrednost, obenem pa bi cene pogodb za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) za mesec vnaprej v istih treh dneh za več kot 35 evrov presegale ceno na TTF.
Bo to znižalo cene plina v tej zimi?
Ne. Prvi razlog je, da mehanizem začne veljati 15. februarja, za obdobje enega leta. Tudi če bi kapica začela veljati prej, pri trenutnih tržnih pogojih ne bi bila uvedena, saj so trenutne tržne cene med 120 in 130 evrov za MWh, torej precej pod vrednostmi, ki jih naslavlja kapica. Cene za industrijo torej ostajajo približno šestkrat višje od dolgoročnega povprečja. Podjetja, ki se jim bo strošek močno zvišal, bodo lahko zaprosila za pomoč države. Gospodinjstva v Sloveniji pa imajo regulirano ceno (72 evrov za MWh), razliko krijejo trgovci, ki čakajo na nadomestila iz proračuna.
Zakaj začne veljati šele februarja?
Namen kapice je preprečiti najbolj ekstremne skoke cen, kakršnim smo bili priča v avgustu. Po napovedih bi se lahko take razmere ponovile prihodnjo pomlad, saj je pričakovati, da se bodo čez zimo skladišča po EU dodobra izpraznila (trenutno so 83,8-odstotno napolnjena), države pa jih bodo morale napolniti v le pol leta. Ker Rusija še vedno predstavlja velik delež dobav plinovodnega in tudi LNG-plina, obstaja možnost, da bi se lahko ponovili dogodki letošnjega poletja, ko so cene večkrat poskočile zaradi sporočil Rusije o težavah na omrežju (na primer okvarjenih plinskih turbin). Evropska politika je bila prepričana, da se Rusija na ta način Evropi maščuje za sankcije.
European council
Grafika Evropskega sveta, ki ponazarja pogoje za aktivacijo kapice (LNG se sicer ne hrani v jeklenkah, kot kaže grafika).
Smo pogoje, v katerih bi bil mehanizem aktiviran, že kdaj imeli?
Da. V letošnjem letu so bile cene na TTF od konca julija do začetka oktobra nad 180 evrov za MWh, skupno 43 dni.
Kaj se zgodi, ko je pogoj za aktivacijo mehanizma izpolnjen?
Če se bodo po 15. februarju cene dvignile nad 180 evrov za MWh in bodo izpolnjeni uvodoma omenjeni pogoji za aktivacijo mehanizma, se bo ta avtomatsko sprožil. Posli za mesec vnaprej, tri mesece vnaprej in leto vnaprej se bodo lahko sklepali za največ 35 evrov za MWh nad referenčno vrednostjo LNG. Ta bo vsak dan izračunana na podlagi Platt kotacije za LNG, objavljena pa bo na strani evropskega energetskega regulatorja ACER.
Če bi torej cena LNG upadla pod 180 evrov za MWh, bi kapica vseeno ostala pri 180 evrih (posli bi se lahko sklepali prosto pod to zgornjo mejo), če bi bila cena LNG nad to omejitvijo, pa bi se posli lahko sklepali od referenčne vrednosti za LNG pa do največ 35 evrov nad njo. S tem naj bi zagotovili, da kapica ne bo ogrozila dobav zemeljskega plina, saj bi dobavitelji v EU še vedno dosegali višje cene kot drugod.
Po aktivaciji bi kapica veljala vsaj 20 delovnih dni, potem bi jo lahko kadarkoli odpravili, če bi se cene znižale ali če bi Evropska komisija razglasila izredne razmere v zvezi z oskrbo s plinom.
Pri tem povejmo, da omejitev ne bi vplivala le na v realnem času sprejete posle, saj so TTF kotacije vključene tudi v večino formul za izračun cene plina po dolgoročnih pogodbah (na primer Geoplinovi pogodbi z Gazpromom).
Kaj pa če se izkaže, da so politiki narobe predvideli učinke in bi se kapica izkazala za napako?
Mehanizem lahko Evropska komisija kadarkoli ustavi, če se izkaže, da obstaja tveganje, da ogrozi dobavo plina ali plinske tokove znotraj držav EU, pa tudi če bi se izkazalo, da zmanjšuje prizadevanja za varčevanje s plinom ali če bi ogrozil finančno stabilnost.
Prav tako ga bo Bruselj po besedah evropske komisarke za energetiko Kadri Simson lahko odpravil, če bo analiza evropskih energetskih regulatorjev, ki jo pričakujejo marca, pokazala, da tveganja, povezana z ukrepom, presegajo pozitivne učinke.
PROFIMEDIA
Zakaj so nasprotnice kapice popustile?
Glavne nasprotnice mehanizma so bile Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Madžarska. Njihov glavni zadržek je bil, da lahko ukrep ogrozi varnost plinske oskrbe EU in finančno stabilnost. Nemčija je včeraj privolila v kapico, potem ko je izpogajala več varovalk, če bi mehanizem imel neželene učinke (varovalke so navedene pri prejšnjem vprašanju). Nemci naj bi po poročanju tujih medijev izpogajali tudi nekatere zanje dobre spremembe v drugi direktivi o obnovljivih virih – podrobnosti še niso znane.
Avstrija in Nizozemska sta se pri glasovanju po poročanju tujih medijev vzdržali. Nasprotovanje Avstrije za nas ni nepomembno, saj večina plina v Slovenijo priteče prek vozlišča v avstrijskem Baumgartnu. Avstrija ves čas opozarja, da so dobave iz Rusije kljub zmanjševanju deleža za Baumgarten še vedno ključne (septembra so predstavljale polovico vseh dobav). Ruski predsednik Vladimir Putin pa je že večkrat dejal, da Gazprom plina ne bo prodajal pod tržno ceno.
Madžarska, s katero Slovenija za zdaj nima plinovodne povezave (morda pa jo bo v prihodnjih letih dobila), je edina glasovala proti predlogu. Severovzhodni sosedje menijo, da bi si morala Evropa nižje cene izpogajati z dolgoročnimi pogodbami, ne pa s kapico.
Kaj pravijo institucije?
Upravljalec nizozemskega vozlišča, ameriško podjetje ICE, je pred kratkim opozoril, da bi lahko omejitev cen zmanjšala likvidnost na TTF, kar bi v nasprotju z namenom kapice cene pognalo višje, in zagrozil z umikom iz Evrope. Združenje energetskih trgovcev svari, da lahko mehanizem ogrozi varnost dobav.
Evropska centralna banka (ECB) je pred tedni posvarila, da bi lahko mehanizem ogrozil finančno stabilnost. ECB je sicer komentirala prvotni predlog Evropske komisije, ki je predvideval omejitev pri 275 evrih. Ta meja je zdaj močno nižja, obenem pa končni dogovor vsebuje več varovalk.
Kapica bo veljala eno leto, pa potem?
Po nekaterih analizah bi lahko Evropa težave s plinsko oskrbo imela vse do leta 2026. Dolgoročno bi Evropska komisija ta problem reševala z ločenim indeksom za LNG, saj je TTF-indeks vezan na plinovodni plin, kar pa ne odraža več realnega stanja (letos je LNG postal močen del plinske oskrbe EU). Referenčni indeks morajo pristojne institucije zasnovati do marca prihodnje leto.
Je to kapica, za kakršno se je zavzemala Slovenija?
Slovenija se je zavzemala za kapico na ceno zemeljskega plina, a je želela dinamično omejitev, torej tako, ki se prilagaja tržnim razmeram, je po sprejemu mehanizma dejal premier Robert Golob. Poleg tega se je zavzemala, da bi kapica veljala na vseh trgovalnih vozliščih, ne le na TTF, kar se na koncu ni zgodilo.
