Menu Item
Trgovci z elektriko bodo regulacijo cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki jo s septembrom uvaja vlada Roberta Goloba, različno občutili, saj so različne strategije zakupov elektrike na borzi povzročile velike razlike v končnih cenah. Kako bodo tisti z najvišjimi cenami krili izpad prihodkov?
Trgovci bodo lahko od 1. septembra elektriko prodajali po največ 118 evrov za megavatno uro v času visoke tarife in 82 evrov za megavatno uro v času nižje tarife. Cena v enotni tarifi bo lahko največ 98 evrov za megavatno uro. Vse cene so brez DDV.
Za regulacijo cen elektrike se je vlada, kot je v petek v N1 STUDIO povedal minister Bojan Kumer, odločila, ker so borzne cene visoke, v zadnjem času pa so trgovci začeli dvigovati končne cene. “Bili smo v situaciji, ko so dobavitelji iz meseca v mesec non stop dražili. Želeli smo čim prej dati predvidljive cene za eno leto.”
Za celovit učinek bo treba še počakati, a primerjava cen za visoko tarifo za gospodinjstva kaže, da bodo potrebne prilagoditve precej različne. Temu primerno so različni tudi odzivi trgovcev.
Malo vpliva na Gen-I
Gen-I, ki ga je pred vstopom v politiko vodil premier Robert Golob, bo moral znižati ceno le novim odjemalcem.
Gen-I ima namreč danes za gospodinjstva že tri različne cenike. Starim odjemalcem, ki so k njim prišli do 26. aprila letos (to je večina njihovih odjemalcev), zaračunava 86,9 evra za megavatno uro, kar je precej pod regulirano ceno.
Tistim, ki so povpraševanje poslali po 26. aprilu letos pa do vključno 7. julija, računa 105 evrov, tistim, ki so jih poklicali v zadnjem tednu (oz. bodo to storili v prihodnje), pa 134,9 evra za megavatno uro. To pomeni, da bodo morali zmanjšati ceno za te, najnovejše stranke.
Podjetje je lani ob 3,5 milijarde evrov prihodkov ustvarilo 73,5 milijona evrov čistega dobička.
Kumrov nekdanji delodajalec bo bolj aktiven pri nabavi
Elektro energija, ki je v lasti Gen-I in ki jo je pred prevzemom položaja infrastrukturnega ministra vodil Kumer, bo moral ceno visoke tarife znižati za okoli 15 odstotkov. Trenutna cena za visoko tarifo je namreč 140 evrov brez DDV.
“Razumemo, da želi vlada z ukrepom zaščititi ranljive skupine odjemalcev,” so se odzvali na našo prošnjo za komentar.
“Znižanje cen na podlagi vladne uredbe bo sicer za nas pomenilo izpad prihodkov. Tega bomo za letošnje leto skušali pokriti s še aktivnejšim trgovanjem z električno energijo na veleprodajnih trgih.”
Elektro energija, ki je del skupine Gen-I, sicer lani ni imela nobenega zaposlenega. Gen-I je torej v podjetju ohranil dejavnost, ki pa jo očitno dejansko izvajajo v obvladujoči družbi. Podjetje je imelo lani 48 milijonov evrov prihodka in pol milijona evrov dobička.
Tudi Petrol pod regulirano ceno
Petrol, ki je nameraval s septembrom podražiti elektriko (to bi se torej poznalo na oktobrski položnici) na 116 evrov brez DDV, je prav tako pod regulirano ceno.
V četrtek so nam dejali, da konkretnih učinkov regulacije še ne morejo komentirati. “Ko bo ukrep celovito uradno objavljen, ga bomo preučili, zavzeli stališče in sprejeli nadaljnje korake.” So pa navedli, da so tržne cene zgodovinsko najvišje. “Nabavna cena elektrike se je z dolgoletnega povprečja okoli 50 evrov na megavatno uro zvišala za od 400 do 500 odstotkov. Danes dosega vrednost več kot 300 evrov na megavatno uro. Terminski produkti električne energije na borzi Hudex za naslednja leta konstantno pridobivajo vrednost, kar kaže na to, da se bo trend visokih nabavnih cen nadaljeval.”
Uprava Petrola, ki jo vodi Nada Drobne Popović, je sicer ob polletju sporočila, da je regulacija cen goriv v Sloveniji in na Hrvaškem trgovcu odnesla tretjino načrtovanega čistega dobička za letošnje leto. Podjetje je dobilo tudi mandat nadzornikov, da od obeh držav terja povračilo škode.
Iskali bodo rezerve v verigi
V podjetju ECE, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pravijo, da pozdravljajo ukrep za zajezitev podražitev, ki smo jim priča v mnogih panogah, in zmanjšanje obremenitve končnega kupca. Podjetje sicer elektriko v času visoke tarife prodaja po okoli 167 evrov za megavatno uro, iz česar izhaja, da bo moralo ceno znižati za približno 30 odstotkov.
“Skupaj z večinskim lastnikom bomo iskali rešitev, kako nadomestiti izpad prihodka, saj bo učinek napovedanih reguliranih cen prevelik, da bi ga lahko premostili samo s prilagoditvijo marže,” pravijo. Najavljene cene so za ECE prenizke za vzdržno poslovanje. Dodajmo, da je imelo podjetje lani ob 177 milijonih evrov prihodkov 350 tisoč evrov čistega dobička.
Poseg v koncept ponudbe
V E3, ki je v lasti Petrola, pa pravijo, da regulacija v njihovem primeru ne vpliva le na cene, ampak tudi na koncept ponudbe za gospodinjske odjemalce. “E3 se od drugih ponudnikov električne energije razlikuje po ponudbi štirih paketov v redni ponudbi, ki temeljijo na navadah v gospodinjstvu. Ena od razlikovalnih lastnosti je tudi specifična cenovna politika posameznega paketa.”
Njihove cene visoke tarife se gibljejo od 123 pa vse do 220 evrov za megavatno uro brez DDV. To pomeni, da bodo vsem paketom morali znižati ceno, pri najcenejšem le za malo, pri najdražjem pa skoraj za polovico. Poudarjajo, da več kot 90 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarijo s prodajo električne energije, zato izpada prihodka ne morejo nadomestiti iz drugih virov. Za natančno oceno vpliva na poslovanje pa morajo počakati na podrobnosti, “še posebej, ali se ukrep nanaša le na maloprodajno ceno električne energije ali posega na tudi na nabavno stran trga”.
Podjetje E3 je lani ustvarilo 126 milijonov evrov prihodkov, a pod črto pridelalo 730 tisoč evrov čiste izgube.
Energija plus po pomoč k HSE
Energija plus, ki je tako kot ECE v večinski lasti HSE, elektriko od 22. junija prodaja po 166 evrov brez DDV. To pomeni, da bo moralo trenutno veljavno ceno znižati za okoli 30 odstotkov. Lani je imelo podjetje ob 126 milijonov evrov prihodkov 300 tisoč evrov čiste izgube.
Kot pravijo, je regulirana cena postavljena precej nižje kot je trenutna cena brez njihove marže. To pomeni, da jim regulacija ne omogoča vzdržnega poslovanja. “Skupaj z večinskim lastnikom HSE bomo iskali rešitev za dosego ciljev, ki jih je zastavil zakonodajalec.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje