Tudi tokrat težave na sojenju nekdanjim vodilnim v Novi KBM

Gospodarstvo 30. Jan 202513:48 0 komentarjev
Nova KBM
Foto: Miloš Vujinović/BOBO

Senat mariborskega sodišča se še naprej sooča s težavami pri sojenju nekdanjim vodilnim v Novi KBM zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami. Tokrat se namreč ni odzvala hrvaška priča Vlatka Matić, zato na več sreče upajo v ponedeljek, ko so vabljene še tri.

Na mariborskem sodišču se je nadaljevalo sojenje nekdanjim vodilnim v Novi KBM zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami. A senatu pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič tudi tokrat ni uspelo prek videokonference zaslišati hrvaške priče Vlatke Matić, ker se ni odzvala pozivu. Na več sreče upajo v ponedeljek, ko so vabljene še tri.

Sodišču je sicer danes uspelo vzpostaviti povezavo s županijskim sodiščem v Zagrebu, kjer naj bi bila zaslišana nekdanja hrvaška miss športa, v preteklosti ena od soobtoženih, a je ta tik pred zdajci prek odvetnika sporočila, da trenutno iz zdravstvenih razlogov za pričanje ni sposobna. Obtožnica zoper njo je bila leta 2022 zavržena.

Potem ko je zadnjega naroka minilo že kar nekaj časa, se zdaj obeta pospešeno sojenje, saj so za naslednja dva tedna razpisani štirje naroki, prvi že v ponedeljek, ko bodo predvidoma prav tako prek videokonference iz Zagreba zaslišane še tri priče. Gre za tri od soobtoženih, ki pa jim na mariborskem sodišču sodijo v ločenem postopku.

Zagovornik nekdanjega direktorja KBM Fineka in pozneje KBM Leasinga Igorja Šujice Nenad Zečević je imel nekaj pomislekov glede načina njihovega zaslišanja, saj jih sodnica Dobčnik Šoštarič namerava zaslišati brez prisotnosti njihovih odvetnikov, a je slednja zagotovila, da bodo zaslišani s pravnim poukom.

Zečević je nasprotoval tudi današnjemu načrtu sodnice, da prebere pričanje pokojnega nekdanjega direktorja propadlega gradbenega podjetja Konstruktor Marjana Pintarja v preiskavi, saj da v skladu s prakso vrhovnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice tega ni mogoče storiti brez soglasja vseh obdolženih, njegov klient pa ga ne daje, ker tej priči ni imel možnosti postavljati vprašanj.

Po preverjanju prisotnosti ob zaslišanju, ki je potekalo pred leti, je sodnica ugotovila, da Šujice dejansko takrat ni bilo, zato si je senat kljub temu, da je tožilec Iztok Krumpak nasprotoval takšnim argumentom, pridržal pravico do poznejšega odločanja o zahtevi obrambe.

matjaž kovačič, nova kbm
Matjaž Kovačič (Foto: Srdjan Živulovic/BOBO)

Zečević znova pozval k premisleku o smiselnosti obtožnice

Zečević pa je danes senat znova pozval k premisleku o smiselnosti obtožnice, saj da ta temelji na domnevnem nezakonitem ravnanju nekdanjega predsednika uprave takrat druge največje državne banke Matjaža Kovačiča in članice uprave Manje Skernišak, ki naj bi vplivala na odločanje o kreditih slamnatim podjetjem, preko katerih so izvajali domnevno sporne nepremičninske posle na Hrvaškem.

Po njegovih besedah je na podlagi kazenskega spisa razvidno, da je o kreditih odločal sedemčlanski kreditni odbor, tožilstvo pa naj ne bi uspelo dokazati vzročne zveze za domnevno nezakonito ravnanje članov uprave. “Brez vzročne zveze pa ni obstoja kaznivega dejanja,” je poudaril odvetnik.

Kovačič je k temu dodal, da od osmih sej kreditnega odbora, na katerih so odločali o domnevno spornih kreditih, ni bil prisoten kar na sedmih. Je pa bil tam vselej kot član tudi predstavnik za kreditna tveganja, ki je v sedmih primerih predloge podprl, v enem pa se je vzdržal.

Specializirano državno tožilstvo nekdanjim vodilnim v takrat še državni banki očita, da so sredi prejšnjega desetletja na sporen način odkupili več nepremičnin na Hrvaškem. Zemljišča so kupovala projektna podjetja, nato pa je KBM Projekt s pomočjo kreditov banke v zelo kratkem času, a za precej višjo ceno, odkupil poslovne deleže podjetij in tako prišel do zemljišč. S tem naj bi banko po prepričanju tožilstva oškodovali za več kot 25 milijonov evrov.

Skupini hrvaških slamnatih lastnikov projektnih podjetij in še nekaterih, ki so sodelovali pri teh poslih, sodijo posebej, a so zelo slabo odzivni in je njihov proces trenutno nekoliko na stranskem tiru. V še tretjem ločenem procesu pa sodijo takratnemu direktorju bankine hrvaške hčerinske družbe Tomislavu Blagusu. Slednji se že kar neka časa z različnimi izgovori in spremembami naslova izogiba sojenju, zato je bil zanj že izdan sklep o priporu. Če bo postal pravnomočen, ga bodo iskali s tiralico.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!