Menu Item
V preteklem letu in pol so slovenski turizem reševali predvsem turistični boni, ki jih je vlada sprejela v okviru okrevanja po epidemiji covida-19. Čeprav je vlada s tem ukrepom turizmu priskočila na pomoč, se po prvih napovedih ta gospodarski sektor vsaj še nekaj let ne bo vrnil na raven pred epidemijo. Poleg tega v turizmu primanjkuje prepotrebnih investicij, s katerimi bi slovenski biseri in ponudba konkurirali tujim trgom.
Turistična sezona 2021 je bila v primerjavi s sezono 2020 bistveno boljša, predvsem na račun pojava cepiva in uspešnejše zajezitve epidemije covida-19. Do konca novembra (podatki za december še niso na voljo) smo imeli v Sloveniji za 21,37 odstotka več turistov in 14,8 odstotka več nočitev.
V strukturi še vedno najbolj prevladujejo domači turisti, ki so predstavljali 56 odstotkov vseh nočitev. Statistika pa je na drugi strani precej drugačna v primerjavi z letom 2019, ko epidemije še ni bilo. Takrat so v slovenskem turizmu tuji gostje predstavljali 75 odstotkov.
Večji delež slovenskih turistov v zadnjih dveh letih se lahko pripiše predvsem turističnim bonom, ki jih je lani sprejela vlada kot ukrep pomoči za turizem, a nam rezultatov po obsegu turističnega prometa iz leta 2019 kljub temu ni uspelo doseči. “Boni so bili vpeljani po prvem zaprtju države, ko se je pričakovalo, da bodo ljudje v potrošniškem krču. S tega vidika so odigrali pomembno vlogo, saj je veliko Slovencev dopustovalo doma,” pojasnjuje Maja Uran Maravić, profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem.
Boni dvignili cene nastanitev
Slovenci se tradicionalno na daljši oddih raje odpravimo na Hrvaško in druge sredozemske kraje, se je pa del turistov, tudi zaradi bonov, v dveh letih epidemije odločil dopustovati doma. To je mogoče razbrati tudi iz podatkov, saj so bili v tem obdobju polni zdraviliški, obmorski in gorski kraji. “Destinacije, kot sta Ljubljana in Bled, kjer dopustuje več kot 90 odstotkov tujih turistov, se niso pobrale. Ne v letu 2020 ne 2021,” opozarja Uran Maravić.
Ocenjuje, da so boni pomagali, vendar le delno. “Vse mestne destinacije s hoteli, receptivne turistične agencije, industrija srečanj in podobno od teh bonov niso imeli veliko in bi bili potrebni drugi ukrepi. Temu delu turizma je denimo najbolj pomagal ukrep čakanja na delo,” dodaja.
Od turističnih bonov so po mnenju Uran Maravić največ imeli predvsem tisti turistični ponudniki, ki so v poletnih mesecih že tako ali tako polni. Voda na mlin zanje je bila tudi, da so lahko cene svojih storitev zaokroževali na vrednost bonov. “Dosegali so cene, ki jih v istem obdobju v letu 2019 niso. Poleg tega je treba poudariti, da je bilo mogoče za primerljivo ponudbo v tujini dobiti več,” še pravi.
Da so bile letos na račun turističnih bonov cene nastanitev višje, meni tudi Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS). “Povišanje cen je logično pomenilo, da se je marsikateri tujec raje odločil za destinacijo, ki mu je bila bolj finančno dostopna oziroma ugodna,” pojasnjuje. Po njegovih besedah smo bili letos v Sloveniji v nekem trenutku po cenah namestitev celo dražji od avstrijske Koroške.
“Načeloma sem vesel, če dosegamo boljše rezultate od Avstrije, ampak povišanje cen ni bilo odraz povpraševanja, temveč odsev dejstva, da je nemajhen del slovenskega prebivalstva bone doživel kot nedenar. Niso razumeli, da gre za čisto pravi denar, in so jih s precejšnjo lahkoto trošili, ne da bi v resnici razmišljali, kaj za neko denarno protivrednost zares dobijo,” poudarja.
Zaradi bonov ob tuje goste
Po Mrvaljevićevih besedah je bil ukrep turističnih bonov kot opolnomočenje najbolj prizadete gospodarske panoge mešan blagoslov. “Nedvomno je delo prinesel hotelirstvu in namestitvenim obratom. Kakšen vpliv bo to imelo na kakovost nastanitvene ponudbe v prihodnje, pa težko rečem,” meni in hkrati dodaja, da je bilo letos z vidika organiziranega turizma zelo težko.
“Glede nekaj malega tujih turistov, ki bi jih lahko pripeljali, smo se kot organizatorji srečevali s hudimi težavami pri nastanitvah. Ponudnik je seveda raje vzel tistega, ki da največ denarja. Obenem bi poudaril, da smo s polnjenjem kapacitet z domačimi gosti odvrnili že skoraj tradicionalne tuje goste. V nekem trenutku se je tako denimo potihoma prenehalo izdajati vizume za goste iz Ruske federacije, ki so v preteklosti veliko dopustovali na Rogaškem, v Radencih, na Pohorju …” še pojasnjuje.
Mrvaljević si zato želi, da take vrste ukrepov za reševanje turistične panoge ne bi bilo več. “Boni so vsekakor nekaterim pomagali, ali so bili dobri za celoten turizem, pa o tem nisem tako prepričan. Šlo je namreč za ukrep, ki je bil v želji po pomoči sprejet hitro. Nobene benevolentnosti mu ne odrekam, si pa želim, da tovrstnih ukrepov ne bi bilo več,” poudarja.
Vpliv pogoja PCT
Poleg bonov so zadnje leto turizem zaznamovali tudi drugi epidemiološki ukrepi za zajezitev covida-19, kot je obveznost izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), kar je posledično vplivalo tudi na povpraševanje na trgu.
“Na turistično povpraševanje vpliva več dejavnikov, med katerimi so tudi zunanji, kot je PCT. Če veljajo omejitve pri gibanju, je povsem normalno, da se bo povpraševanje zmanjšalo. Dokler se vladni ukrepi ne bodo povsem sprostili, bo to seveda imelo svoj vpliv, ki se bo odražal tudi na cenah. Namreč skrbi so, da bodo turistična podjetja finančno stisko zaradi manjšega obsega povpraševanja prelila v cene,” pravi profesorica na Fakulteti za turistične študije.
Če pogoj PCT nekatere iz finančnega pogleda skrbi, v Združenju turističnih agencij Slovenije ta ukrep pozdravljajo. “Pogoj PCT podpiramo in aktivno sodelujemo v vseh ukrepih, ki pomagajo k nediskriminatorni mobilnosti prebivalstva. Med zaposlenimi imamo zelo velik odstotek precepljenosti in tudi strogo izvajamo nadzorovanje pogoja PCT. Poleg tega v nobeno državo tako rekoč ne moremo vstopiti brez pogoja PCT, kar je logično in prav. Naša dolžnost je, da ga strogo izvajamo ravno zato, da lahko ostanemo aktivni v gospodarski branži,” navaja Mišo Mrvaljević, generalni sekretar ZTAS.
Slovenski turizem nekonkurenčen na tujih trgih
Epidemija je s svojimi ukrepi in vladnimi odloki močno zaznamovala turistični sezoni 2020 in 2021. Kakšne so torej napovedi za prihodnost? Vlada v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost na področju trajnostnega razvoja turizma predvideva 127 milijonov evrov, od tega po besedah Uran Maravić 60 milijonov za nastanitvene kapacitete.
“V preteklosti smo se v turizmu soočali s premajhnim obsegom in pogostostjo investicij. Prenove, nove investicije in izboljšanje osnovne ponudbe so bili od leta 2008 zelo redki. Pozabljamo že, s kakšnimi težavami se je srečevalo slovensko hotelirstvo v prejšnjem desetletju, ko se je večina znašla na slabi banki ali Slovenskem državnem holdingu (SDH). Zaradi menedžerskih prevzemov ni bilo dovolj denarja za tekoče prenove, kaj šele za dvig konkurenčnosti ponudbe. Šele leta 2015–2016 so začeli bolje poslovati. Tudi v letih 2018–2019, ko so hotelirji imeli rekordne prihodke, se niso ukvarjali s tem, kako izboljšati osnovno ponudbo, kako se bolj približati konkurenci,” o turizmu v zadnjem desetletju pravi profesorica na fakulteti za turistične študije.
Za primerjavo, kaj se da narediti iz 60 milijonov evrov — na Hrvaškem, kjer večji del domačega BPD kot v Sloveniji ustvarijo s pomočjo turizma, so za dvig ponudbe in konkurenčnosti ter zajetja novega segmenta turizma v gradnjo hotela v Rovinju zasebni investitorji vložili 120 milijonov evrov. V Rabcu so isto zasebni investitorji v dveh letih prenovili štiri hotele in jih iz trizvezdičnih spremenili v štiri in petzvezdične, pri tem pa so vložili več 100 milijonov evrov.
“V Sloveniji takšnih investicij praktično ni bilo. Kot redko pozitivno zgodbo smo takšno investicijsko zgodbo doživeli s prenovo Term Olimia (Sotelia, Orhidelia) v vrednosti deset milijonov evrov. S tem so v tem zdravilišču zajeli nov segment gostov. Če bi radi v Sloveniji zajeli goste z višjo kupno močjo zato, da ustvarimo višjo dodano vrednost in večjo potrošnjo, so potrebne velike investicije. Teh pa ni. Turistična podjetja so zaradi zdravstvene krize še dodatno finančno oslabljena,” pojasnjuje Uran Maravić.
Slaba letalska povezava do Slovenije
Okrevanje bo po epidemiji izjemno počasno. “To je dejstvo. Po svojih izračunih, kdaj bi morali v Sloveniji doseči enak obseg poslovanja kot leta 2019 – če bi rasli po nerealni stopnji 12 odstotkov, torej več kot znaša povprečna rast v Evropi v zadnjem desetletju – bomo te rezultate dosegli šele leta 2026. Predvsem bomo morali zato začeti razmišljati, kako pomagati podjetjem oziroma jih spodbuditi, da bodo izboljšala svojo osnovno ponudbo, da bodo lahko zaračunavala po konkurenčni ceni. Država se mora ozreti v prihodnost, ne samo v zeleno in digitalno preobrazbo, temveč tudi v to, kako spodbuditi investicijski cikel. Naprej tako ne bo šlo, saj konkurenca v tem času ni spala,” doda sogovornica.
Turizem se poleg vseh sistemskih težav srečuje tudi s pomanjkanjem kadra, ki je v času zaprtja države množično odhajal iz sektorja dejavnosti gostinstva. V letu 2020 je bilo skupaj v gostinstvu zaposlenih 32.848 ljudi, kar predstavlja 5.100 ljudi manj kot leta 2019.
Da so neposredne denarne investicije najboljši izkoristek vsote, ki je na voljo, meni Mišo Mrvaljević. “Široko trošenje z nekim širšim učinkom, kar zadeva turizem, ne prinese dobrega izplena. Poleg tega ne moremo pozabiti interventnega zakona o turizmu, v katerem ni bilo tako rekoč nobene pomoči turizmu. “Vse, kar bi bila pomoč turizmu, je izpadlo. Najbolj prizadeti deležniki turistične industrije so izpadli – torej organizatorji potovanj, turistični vodniki, ponudniki slovenskih znamenitosti, mestni hoteli … obljubljena pomoč je bila daleč od pričakovane,” opozarja generalni sekretar ZTAS.
“Če bo po napovedih v prihodnje res prevladala različica omikron, bomo v turizmu potrebovali več let, da se vrnemo na raven normalnega obratovanja. Škoda, ki se je zgodila, je precejšnja. Poleg tega ne smemo pozabiti, da predstavlja povezanost ljubljanskega letališča resen problem. Letalska povezljivost bo v prihodnosti pomenila oviro pri ‘prodaji’ Slovenije tujcem,” med drugim pravi Mrvaljević.
Slovenski turizem bi za večjo konkurenčnost na trgu v prihodnje med drugim potreboval investicije v turistično suprafrastrukturo, modernizacijo nastanitvenih obratov, vlaganje v kader in njegovo izobraževanje ter nadgraditev oziroma širitev osnovne ponudbe, ne zgolj digitalizacijo in zeleno preobrazbo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje