Slovenci smo se opogumili, zadržkov glede potovanj je vse manj. Tokratne krompirjeve počitnice so v znamenju organiziranih potovanj in čarterskih poletov, skoraj polno zasedena pa so v tem času vsa slovenska zdravilišča. Ne gre zanemariti tudi učinka turističnih bonov, za katere podaljšanje še v naslednje leto ni predvideno. Boni so povzročili veliko nesorazmerje na trgu, opozarja generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.
Vodja strokovne skupine za zajezitev epidemije covida-19 Mateja Logar je ta teden predlagala manjše prostovoljno zaprtje družbe v času jesenskih počitnic, ki se začnejo v ponedeljek in trajajo en teden.
“Pri tem ne gre za nobeno formalno zapiranje, temveč samo za to, da bi se ljudje v tem času poskušali držati v družinskem krogu. Na počitnicah se lahko vedemo varno in se izogibamo večjim združevanjem, preživljamo čas s svojimi bližnjimi in poskušamo čim več časa preživeti zunaj. To je namen tega sporočila, ne pa dodatno omejevati ljudi oziroma jim preprečevati gibanje,” je za N1 razložila Logar.
“Kako bodo to obdobje preživeli, je popolnoma osebna odločitev ljudi, imamo pa idealno možnost, da poskrbimo za omejevanje širjenja okužb z načini, ki nikogar ne omejujejo,” je še dodala.
Vse manj pomislekov
Ljudje imajo kljub slabšanju epidemiološke slike seveda načrte in rezervacije že od prej. Hiter pregled spletnih strani večjih slovenskih turističnih agencij pokaže, da te ponujajo predvsem čarterska potovanja, izlete v evropske prestolnice, oddih na Hrvaškem ter seveda oddih v slovenskih termah.
Kot so nam povedali v turistični agenciji Kompas, letos opažajo, da se ljudje počutijo najbolj “varno” na destinacijah, kamor se potuje organizirano in s posebnimi letali. Prevladujejo namreč t. i. čarter leti. “Dejstvo je, da so v prvi polovici leta ljudje res čakali z dokončno odločitvijo čim dlje, prav zaradi epidemiološke slike tako doma kakor tudi na izbrani destinaciji (ki se je ves čas spreminjala). V zadnjem času pa opažamo, da je pomislekov vse manj, z uvedbo PCT certifikatov so potovanja lažja in občutek varnosti večji,” so zapisali.
Slovenci letos potujemo več kot lani, pravijo v Kompasu, a v primerjavi z letom 2019 še vedno veliko manj.
Terme skoraj polno zasedene
K povpraševanju po nastanitvah v Sloveniji ogromno prispevajo tudi turistični boni, ki veljajo do konca tega leta. “Tradicionalno je sicer v tem času največ povpraševanja po nastanitvah v Primorju in v termah; tam tudi zato, ker je konec oktobra vreme lahko že zelo muhasto,” pravijo v Kompasu.
In res – slovenska zdravilišča so med krompirjevimi počitnicami skoraj polno zasedena. Po oceni Sava turizma je zasedenost njihovih nastanitvenih objektov primerljiva s predkoronskim letom 2019, piše STA, skoraj nobene proste sobe ni več na voljo tudi v Termah Zreče, Termah Dobrna, pa tudi v nastanitvah Term Krka ter Term Čatež.
Slovenci se vedno pogosteje odločajo tudi za aktivne počitnice, ki niso nujno ob morju ali v termah, še dodajajo v turistični agenciji Kompas.
Visoke cene namestitev
Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS) Mišo Mrvaljević opaža, da so ljudje spet začeli potovati. “Ne gre za številke, ki smo jih imeli prej – govorimo morda od 15, 20 odstotkih nekdanjega prometa. Je pa vse skupaj spet oživelo.”
Ljudje obiskujejo evropske prestolnice, med priljubljenimi destinacijami sta tudi Turčija in Egipt, pa grški otoki in seveda Hrvaška. “Čarter gre tudi na Zanzibar, veliko se hodi v Dubaj, saj imamo končno redno letalsko linijo iz Ljubljane. Tudi do Maldivov pridejo ljudje, do Sejšelov, Karibov, a to bolj individualno.”
Do bonov ima generalni sekretar ZTAS nenaklonjen odnos, saj pravi, da so povzročili veliko nesorazmerje na trgu. “Cene v hotelih so se posledično nenormalno dvignile. Danes nimate hotelske sobe, ki bi bila pod 50 evri. To je neumnost,” pravi.
“Letos tujec praktično ni mogel dobiti sobe na slovenski obali, če pa jo je slučajno dobil, ga je ta soba v hotelu s štirimi zvezdicami stala toliko kot na Maldivih,” še dodaja Mrvaljević in opozarja, da več kot 70 odstotkov številk v slovenskem turizmu sicer naredijo tujci. “Nikoli jih ne moremo nadoknaditi, nadomestiti. Domač gost je super in ga imamo vsi radi, ampak gost, ki bo pomagal pri razvoju turizma, je tuj gost.”
Svet se odpira
Tudi Mrvaljević izpostavlja, da k oživitvi potovanj pomembno prispeva to, da približno vemo, katera država ima kakšne zahteve, te pa se ne spreminjajo več vsak teden. “Vsi, ki so cepljeni, so se znebili treh četrtin vseh dodatnih zahtev in se lahko veliko bolj prosto gibljejo. Kdor želi potovati, se da urediti.”
Znotraj Evrope smo nekje na 60 odstotkih “predkoronskih” številk v turizmu, navaja sogovornik, pri potovanjih izven Evrope pa nekje na 15 odstotkih. “To je seveda logično, saj je kar nekaj držav še zaprtih. Konec leta bo – za cepljene – začel normalno funkcionirati večji del sveta. Od Tajske, Indonezije, Šrilanke, Indije, pa večji del Afrike. Avstralija se bo odprla predvidoma januarja, enako Nova Zelandija. Svet se bo do pomladi odprl.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje