Menu Item
Učinki finančnih sankcij, ki so se včeraj odrazili v močnem padcu vrednosti rublja proti dolarju, begu iz ruskih naložb, ki se je odrazil v padcu njihovih borznih vrednosti, ter finančnih težavah ruskih bank, se hitro prelivajo k 150-milijonskemu prebivalstvu.
Težji dostop do denarja, dražja posojila, razvrednoten rubelj. To so posledice finančnih sankcij zoper Rusijo po njenem napadu na Ukrajino, ki jih čuti vsak državljan. Kot poroča BBC, ljudje ne morejo plačevati s kreditnimi karticami, saj sta Visa in Mastercard blokirana. “Na podlagi odredb, ki so posledica sankcij, smo več finančnih institucij izločili iz plačilne mreže Mastercard,” je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočil šef Mastercarda Michael Miebach in napovedal sodelovanje z regulatorjem, da izpolnijo zakonske obveznosti.
Ljudje zaradi razvrednotenja rublja stojijo v vrstah pred bankomati, da bi dvignili svoje prihranke v dolarjih. Kot smo pisali v včerajšnjem članku Prosti pad rublja, Sberbank na londonski borzi ob dve tretjini vrednosti, je bilo za en dolar ob začetku tega leta treba odšteti okoli 80 rubljev, včeraj je tečaj segel vse do 113 rubljev za dolar. Včerajšnji dvig ključne obrestne mere centralne banke z 9,5 na 20 odstotkov so banke prelile v dražje obrestne mere za posojila. Sberbank po poročanju ruskih medijev z današnjim dnem obrestno mero za posojila dviguje s 7,5 na 18,6 odstotka. To bo verjetno za marsikoga, ki ima posojilo s spremenljivo obrestno mero, pomenilo tako povišanje obroka, da posojila ne bo več mogel redno odplačevati.
Moskovska borza medtem tudi danes ostaja zaprta, včerajšnje dogajanje na londonski borzi, kjer so nekatera velika ruska podjetja utrpela močne izgube, pa nakazuje, da po odprtju sledi velik padec vrednosti ruskih borznih družb. Vse od začetka vojne Rusija doživlja tudi beg tujih vlagateljev. Včeraj sta med drugim prekinitev oziroma zmanjšanje poslovnih povezav z ruskim trgom napovedala naftna giganta BP in Shell. Avstrijska Raiffeisen bank po poročanju mednarodne tiskovne agencije Reuters, ki se opira na neuradne informacije, preučuje možnosti za odhod z ruskega trga. Avstrijci naj bi bili med tistimi evropskimi bankami, ki so najbolj izpostavljene do Rusije, in so v zadnjih tednih že pripravljali “krizni načrt”. Če bodo zaradi vojne oziroma sankcij Zahoda Raiffeisnove banke na ukrajinskem ali ruskem trgu potrebovale dokapitalizacijo, bodo začeli postopke za odhod s teh trgov, je za Reuters povedal vir iz banke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!