Menu Item
Na podatke visoke gospodarske rasti se je odzval urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot so zapisali, je rast nekoliko presegla pričakovanja.
Gospodarska gibanja so bila v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejša. Rast je nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize, so zapisali v uradu za makroekonomske analize (Umar), kjer bodo pomladansko napoved gospodarskih gibanj vladi predstavili predvidoma do sredine marca.
Lanska rast gospodarske aktivnosti, ki je bila 5,4-odstotna, je v veliki meri izhajala iz prve polovice leta in okrevanja po epidemiji, so danes objavljene podatke statističnega urada povzeli v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po močnem upadu v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju tekoče povečal za 0,8 odstotka. Občutno se je umirila medletna rast, na kar so vplivali tudi trije delovni dnevi manj kot leto prej.
V izvoznem delu gospodarstva so se proti koncu leta razmere poslabšale, kot je že nakazovalo umirjanje izvoznih pričakovanj v predhodnih mesecih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih se je še naprej zmanjševal tudi obseg avtomobilske proizvodnje. Rast dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih, povezanih z mednarodno blagovno menjavo, se je v zadnjem četrtletju umirila, zlasti v cestnem blagovnem prometu.
Blagovni izvoz se je v zadnjem četrtletju zmanjšal, že od začetka vojne v Ukrajini pa je zaradi velike negotovosti precej nihal. Upočasnila se je tudi rast storitvenega izvoza, na katerega pa je od spomladi ugodno vplivalo predvsem pokoronsko okrevanje v turizmu. Lani je bila skupna rast izvoza zaradi umiritve rasti blagovnega izvoza precej nižja kot predlani.
Preberite še: Bogata proračunska intervencija države EU rešuje pred recesijo, kako kaže nam?
Investicijska dejavnost je v zadnjem četrtletju ostala razmeroma močna, zlasti v gradbeništvu, kjer so se krepile investicije v zgradbe in objekte, spodbujene z višjo investicijsko aktivnostjo države in nadaljnjo rastjo stanovanjskih investicij. Rast investicij v opremo in stroje se je pod vplivom negotovosti in zniževanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet do konca leta občutno umirila. Lani je bila rast investicij v osnovna sredstva 7,8-odstotna, visoko pozitiven je bil tudi prispevek spremembe zalog k rasti BDP.
Potrošnja gospodinjstev je bila v celem letu 9,1-odstotna, kar je le malo manj kot v letu 2021. Še vedno visoko rast v Umarju povezujejo predvsem s sproščanjem protikoronskih ukrepov v začetku leta in nadaljnjo rastjo zaposlenosti ter do sredine leta tudi unovčevanjem bonov za pomoč v epidemiji najbolj prizadetim delom storitvenega sektorja. V primerjavi s predhodnim letom so potrošniki tudi manjši del tekočih dohodkov namenili varčevanju, so dodali.
“S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize, ter zmanjševanjem kupne moči zaradi naraščajoče inflacije se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo. Pri tem so vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije v pomladanskem in draginje v jesenskem času preprečili še večji realni upad povprečnega razpoložljivega dohodka,” je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. V vsem letu se je povečevala predvsem potrošnja storitev, vključno s potovanji v tujino.
Na drugi strani je bila potrošnja nekaterih trajnih dobrin, kot so osebni avti in pohištvo, ter hrane in pijače medletno nižja. Državna potrošnja je bila v zadnjem četrtletju, podobno kot v tretjem, nižja kot pred letom predvsem zaradi znatno nižjih izdatkov za obvladovanje epidemije. Upočasnjevala se je tudi rast zaposlenih v sektorju država.
Kazalniki zaupanja v začetku letošnjega leta v Sloveniji še ostajajo na nizkih ravneh, so opozorili v Umarju. Gospodarska klima se je januarja, po rahlem izboljšanju novembra in decembra, ponovno poslabšala. Medletno je bilo višje le zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih, največji medletni upad zaupanja pa ostaja med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih.
Preberite še: Slovenija lani z močno gospodarsko rastjo. Banka Slovenije: To smo pričakovali
Kazalniki za evrsko območje medtem kažejo nekaj več optimizma. Napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske komisije so sedaj nekoliko bolj optimistične, kar je povezano predvsem z manjšo negotovostjo glede oskrbe z energenti in umirjanjem njihovih cen. A napovedi predvidevajo občutno umiritev gospodarske rasti za slovenske najpomembnejše trgovinske partnerice glede na lani.
Poleg gospodarskih razmer v mednarodnem okolju bodo v Sloveniji na gospodarsko aktivnost letos vplivale tudi načrtovane fiskalne spodbude v višini do dva odstotka BDP, so sklenili v Umarju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!