Menu Item
Kot smo poročali v ponedeljek, je vlada našla rešitev, s katero namerava preprečiti, da bi se zaradi sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev s 1. januarjem zmanjšale neto plače v tujino napotenih javnih uslužbencev. Medtem spremembe za zasebni sektor, kjer se bodo prav tako znižale neto plače ali zvišal strošek dela, ostajajo v veljavi. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da gre za "nepojmljivo razslojevanje in deljenje ljudi". V primeru, da izjema ne bo veljala za vse, napovedujejo ustavno presojo. Poslanci NSi s prvopodpisanim Janezom Cigler Kraljem so danes v državni zbor (DZ) vložili predlog novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, s katero bi spremembe za vse zamaknili za eno leto.
Čez tri mesece začne veljati določilo zakona o čezmejnem izvajanju storitev, s katerim bo črtan drugi odstavek 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz).
Ta je omogočal, da se pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. S črtanjem tega člena pa se bodo od 1. januarja 2024 ti prispevki plačevali od bruto plače, ki jo delavci v tujini dejansko prejmejo, kar bo znižalo neto plačo – ali pa zvišalo strošek delodajalca.
Kot smo pisali, je po uporu diplomatov vlada v zakonu o izvajanju proračuna za leto 2024, ki ga je v petek poslala v državni zbor, predvidela izjemo za javne uslužbence. Zanje še eno leto sprememb ne bo.
GZS: Izjema za vse ali ustavna presoja
Dejstvo, da izjema velja le za javne uslužbence, ne pa tudi za zasebni sektor, ki že mesece opozarja na močne učinke prihajajočih sprememb, pa je pričakovano sprožilo negativen odziv gospodarskih združenj.
Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da je po naši včerajšnji objavi v gospodarstvu završalo. Združenja so po navdbah zbornice ravno včeraj ministru za delo Luki Mescu poslala dopis, da naj datum začetka veljavnosti določb prestavi za eno leto, na 1. januar 2025.
Poteza vlade po oceni Mitje Gorenščka, glavnega izvršnega direktorja GZS, “predstavlja nepojmljivo razslojevanje in deljenje ljudi na napotene delavce, gradbince, serviserje, monterje in napotene javne uslužbence”.
V GZS zdaj zahtevajo, da naj izjema velja za vse, sicer bodo vložili zahtevo za ustavno presojo. “Če bo vlada vztrajala pri izjemi za napotene javne uslužbence, bomo temu v vseh fazah zakonodajnega postopka ostro nasprotovali, odločitev izpodbijali z vetom v Državnem svetu, poleg tega pa vložili ustavno presojo,” je povedal Gorenšček.
Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) tri mesece pred koncem leta še upajo, da se bo našla rešitev tudi za gospodarstvo. Ker je časa malo, predlagajo, da se izvajanje zakona za vse zamakne za eno leto, nato pa se “v podaljšanem prehodnem obdobju najde rešitev”.
Enoletni zamik v predlogu sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je danes poslala v DZ, predlaga tudi skupina poslancev NSi s prvopodpisanim Janezom Cigler Kraljem.
Obljubljene olajšave padle v vodo
Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev je pripravilo ministrstvo za delo Luke Mesca in ga konec lanskega decembra poslalo v medresorsko obravnavo. Sprejet je bil marca letos. Ministrstvo je v decembrskem sporočilu za javnost navedlo, da je o predlogu potekal “širok in dolgotrajen socialni dialog, ki je privedel do soglasja na ekonomsko-socialnem svetu (ESS)”.
Kot smo že pisali, so delodajalci spremembo zakona o čezmejnem izvajanju storitev na ESS res podprli, a hkrati izrazili pričakovanje, da bo tudi za delavce zasebnih podjetij uvedena dohodninska olajšava, ki že velja za javne uslužbence. Opozarjali so namreč, da bo sama sprememba zakona o čezmejnem izvajanju storitev poslabšala konkurenčnost slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva in zato pričakovali, da jim bo država nekje drugje zmanjšala obremenitve.
S tem namenom je bil že v začetku lanskega decembra, torej v času oblikovanja zakona o čezmejnem izvajanju storitev, v okviru ESS ustanovljen “strokovni odbor za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev”. Kot navaja NSi, si je odbor sprva zadal cilj, da bo predloge ukrepov oblikoval do konca marca, nato je ta rok premaknil na 1. maj, predlogov pa še danes ni. Kot piše, aktivnosti pri iskanju rešitev za ohranjanje konkurenčnosti, “zlasti na treh ministrstvih, ki so vpeta v oblikovanje sprememb, niso bile zadostne”.
Vlada se je kasneje odločila, da izenačenja dohodninskih olajšav ne bo, kot razlog pa navedla, da država s svojim aparatom in s svojimi uslužbenci v tujini ne deluje na prostem trgu, zato je takšen ukrep zanje dovoljen.
Višji strošek dela
Po tem, ko je postalo jasno, da za zasebna podjetja drugih olajšav ne bo, so gospodarska združenja začela opozarjati, da bo sprememba prinesla velike posledice za storitvena izvozna podjetja. Teh naj bi bilo veliko predvsem na območju Maribora.
“Strošek dela se bo povečal za 30 odstotkov,” nam je včeraj dejal predsednik OZS Blaž Cvar in dodal, da bi lahko sprememba vplivala na več kot deset tisoč delavcev. V NSi-jevem predlogu sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev je navedeno, da:
- bo v primeru enake bruto plače delavec prejel med 13 in 14 odstotkov nižje neto izplačilo, strošek plač pa se bo za delodajalca povečal za okrog 10 %; v primeru enake neto plače pa se bo strošek plač za delodajalca povečal za okrog 30 odstotkov.
- bi se po simulaciji scenarija, v katerem bi izvozna podjetja iz sektorjev gradbeništva, tehničnih storitev in transporta (GTT) zaradi omenjene zakonodajne spremembe zmanjšala izvoz za polovico, število zaposlenih zmanjšalo za 15.600, izvoz pa za okrog milijardo evrov. To naj bi pomenilo tudi za okrog 240 milijonov evrov manj pobrane dohodnine in prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Cvar je prepričan, da se bodo podjetja premaknila na Hrvaško in delavce od tam pošiljala na delo v tujino. V NSi-jevem predlogu sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev piše, da ima Hrvaška “na tem področju bistveno boljšo ureditev tako za delavce kot za delodajalce”. V nadaljevanju predlog navaja, da je na Hrvaškem za napotene delavce osnova za plačilo prispevkov bruto plača za enaka dela v državi napotitve. Se pa v davčno osnovo ne vštevajo povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, stroški prevoza in prenočišča) do višine 70 evrov na dan.
Sindikati: Napotenim delavcem so plačevali minimalne prispevke
Sindikati so ob februarski potrditvi na vladi podprli spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Po njihovih navedbah so “v večini primerov delodajalci napotenim delavcem obračunavali prispevke od slovenske minimalne plače, čeprav so ti v tujini zaslužili precej več”.
Sindikati so tako prepričani, da je “država dopuščala socialni damping in nelojalno konkurenco na račun nižje osnove za izračun višine pokojnine”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje