Zunanje ministrstvo in ministrstvo za delo različno razlagata, kaj bo za plače diplomatov na slovenskih predstavništvih v tujini pomenilo črtanje določila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po navedbah zunanjega ministrstva sprememb pri plačevanju prispevkov ne bo, pri čemer se sklicujejo na veljavno uredbo. Uredba ne more biti nad zakonom, jim odgovarjajo na ministrstvu za delo.
Konec marca je državni zbor sprejel zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zanj je glasovalo 53 poslancev iz koalicijskih vrst, proti pa je bilo pet poslancev NSi. Z njegovim sprejemom je bil med drugim črtan drugi odstavek 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki pa se do konca letošnjega leta še uporablja. Ta je omogočal, da so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačevali od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Od 1. januarja 2024 se bodo ti prispevki plačevali od bruto plače, ki jo delavci v tujini dejansko prejmejo.
Zanimalo nas je, kaj bo sprememba prinesla javnim uslužbencem, ki so napoteni na delo v tujino, oziroma največji skupini med njimi – diplomatom in drugim zaposlenim na zunanjem ministrstvu (na slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini trenutno dela 299 uslužbencev ministrstva za zunanje in evropske zadeve, od tega 250 na diplomatskih delovnih mestih). Bruto plača diplomatov v tujini je namreč bistveno višja kot njihova bruto plača v domovini – po navedbah nekaterih naših virov iz diplomatskih vrst je višja dvakrat do trikrat – ob plačilu prispevkov iz dejanske plače v tujini pa bodo dobili precej nižje neto izplačilo kot doslej. Razen v primeru, če se bodo vladajoči odločili, da se jim zviša bruto plača v tujini.
Ko smo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve vprašali, katera možnost bo obveljala, pa smo prejeli presenetljiv odgovor. “Uslužbenci ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki so napoteni na delo v diplomatska predstavništva in konzulate Republike Slovenije v tujini, prejemajo plačo na podlagi uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, ki v 5. členu izrecno določa, da je podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev plača, ki bi jo uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji,” so navedli.
Na ministrstvu, ki ga vodi ministrica iz vrst SD Tanja Fajon, so torej v svojem odgovoru zanemarili hierarhijo pravnih aktov in uredbo postavili nad zakon. Zato smo se z vprašanjem, ali se strinjajo s takšno razlago, obrnili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je bilo predlagatelj zakona o čezmejnem izvajanju storitev.
Iz njihovega odgovora, ki temelji tudi na mnenju vladne službe za zakonodajo, je jasno, da se ne strinjajo. “Osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) kot specialni predpis in hkrati tudi kot sistemski področni zakon. Za vse osebe v delovnem razmerju, med katere spadajo tudi napoteni javni uslužbenci, je po razveljavitvi drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 določena enaka osnova, torej plača, ki jo zavarovanec prejme, nadomestila plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja,” so poudarili na ministrstvu za delo.
Kot nam je povedal državni sekretar Dan Juvan, je bil predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev že sredi lanskega decembra poslan v medresorsko usklajevanje. Prejelo ga je tudi zunanje ministrstvo, ki na besedilo ni imelo pripomb. Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so na naše opozorilo, da se mnenje ministrstva za delo razlikuje od njihovega tolmačenja prihodnjega obračunavanja prispevkov diplomatov v tujini, odgovorili, da so se seznanili z mnenjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Glede na različna stališča o navedeni problematiki potekajo med organi še dodatna usklajevanja,” so navedli.
Toda na ministrstvu za delo ne dopuščajo dvomov. “Uredba ne more biti nad zakonom. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo za vse zaposlene, ki so napoteni v tujino, obračunani enako, torej od dejanskih bruto plač. Diplomati niso izjema, ” je za N1 dejal Dan Juvan.
Na nujnost ukinitve drugega odstavka 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so po njegovih navedbah uradniki in strokovnjaki na ministrstvu za delo pa tudi predstavniki sindikatov že dolgo opozarjali. Velik del delavcev, ki dela v tujini, ima namreč v Sloveniji minimalno plačo, ker se jim prispevki obračunajo od nje, pa kljub solidni plači v tujini pristanejo na minimalni pokojnini. Kot je poudaril Juvan, je bila dosedanja rešitev relikt Jugoslavije, saj se je v prejšnji državi skušalo preprečiti, da bi tisti, ki delajo v tujini, imeli bistveno višje pokojnine kot delavci v domovini. Državni sekretar na ministrstvu za delo je izpostavil tudi opozorila Evropske komisije, da Slovenija s socialnim dampingom delodajalcem pri nas ustvarja konkurenčno prednost in krši pravila notranjega evropskega trga.
Tudi v prihodnje pa bodo – tako Juvan – veljala določila zakona o dohodnini, po katerih javni uslužbenci na delu v tujini, torej tudi diplomati, plačujejo nižjo dohodnino od ostalih delavcev, napotenih v tujino. Željo, da bi takšno določilo veljalo tudi za njih, so po navedbah državnega sekretarja izpostavljali predstavniki delodajalcev v naporni in dolgotrajni razpravi o črtanju drugega odstavka 144. člena na Ekonomsko-socialnem svetu. Vendar pa, kot dodaja, država s svojim aparatom in s svojimi uslužbenci v tujini ne deluje na prostem trgu, zato je takšen ukrep dovoljen. Ob tem Juvan še poudarja, da je bilo o zakonu o čezmejnem izvajanju storitev doseženo soglasje med socialnimi partnerji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje