Menu Item
Brez ruskega plina bodo evropske države morale tekmovati z Azijo pri pridobivanju utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja ali ZDA ter med sabo za oskrbo iz alternativnih plinovodov na Norveškem ali v Alžiriji. Ameriški izvozniki utekočinjenega zemeljskega plina so že veliki zmagovalci te krize z oskrbo, koristi pa je imela tudi Norveška, piše Reuters.
Moskva niti na vrhuncu hladne vojne ni zmanjšala izvoza plina v Evropi, a v petek je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok, s katerim je tujim kupcem naložil, naj od 1. aprila plačujejo v rubljih namesto v evrih, sicer se bodo soočili s pomanjkanjem zalog iz Rusije.
Evropske prestolnice so ta ultimat zavrnile. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da to ne bo vplivalo na dobave po predhodno sklenjenih dogovorih. Podjetja, ki so z Gazpromom sklenila dolgoročne pogodbe, dobijo plin po bistveno nižjih cenah, je povedala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson.
Čeprav grožnja s pomanjkanjem prihaja po vrhuncu povpraševanja, ki je seveda v zimski sezoni, lahko Evropa še vedno veliko izgubi. Njena podjetja in gospodinjstva so že izčrpana zaradi visokih cen energentov, na drugi strani pa je Moskva, ki bi lahko ostala brez enega od svojih glavnih virov dohodka.
Lani so v Evropo izvozili okoli 155 milijard kubičnih metrov plina, s tem pa so zagotovili več kot tretjino oskrbe stare celine. Brez ruskega plina mora Evropa več plina kupiti na tržišču, cene pa so v primerjavi z lani že petkrat višje.
Nemčija in Avstrija, ki sta močno odvisni od ruskega plina, sta aktivirali načrte za nujne primere, ki med drugim vključujejo racionalizacijo. Podobno načrtujejo tudi druge evropske države.
Brez ruskega plina bodo evropske države morale tekmovati z Azijo pri pridobivanju utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja ali ZDA ter med sabo za oskrbo iz alternativnih plinovodov na Norveškem ali v Alžiriji. Ameriški izvozniki utekočinjenega zemeljskega plina so že veliki zmagovalci te krize z oskrbo, koristi pa je imela tudi Norveška, v svoji analizi piše Reuters.
Nekaj evropskih držav je celo dejalo, da bodo morale zaradi krize porabiti več premoga in potencialno podaljšati življenjsko dobo obstoječih jedrskih elektrarn.
Rusija ne tvega nič manj kot Evropa
V primeru prekinitve izvoza v Evropo se Rusija sooča z izgubo pomembnega vira prihodkov za svoje domače finance. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je Gazpromov prihodek od prodaje v Evropi, Turčiji in na Kitajskem lani znašal 31 milijard dolarjev (okoli 28 milijard evrov), izvozili pa so 176 milijard kubičnih metrov plina. Zato bi bila za Rusijo odločitev o omejitvi izvoza strel v nogo, pravijo analitiki.
Ustavitev izvoza plina v Evropo bi Rusijo odrezala od ključnega vira deviz v trenutku, ko so sankcije ruski centralni banki že močno omejile dostop do njenih rezerv. Evropski kupci ocenjujejo, da je zadnja ruska poteza kršitev pogodbe, Gazprom pa tvega, da bo vpleten v arbitražne tožbe, v prihodnosti pa bi bil lahko zaradi tega prisiljen plačati velike globe.
Drugo vprašanje je, kaj bi Rusija naredila s plinom, ki ga sicer dobavlja Evropi. Predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko je dejala, da bi Moskva lahko izvoz preusmerila na azijske trge. Vendar plinovoda, ki bi Rusiji omogočal pošiljanje plina, ki ga dobavljajo v Evropo, v Azijo, ni.
Analitiki opozarjajo tudi, da bi azijski trgi morda oklevali pri povečanju uvoza plina iz Rusije iz strahu, da bi Rusija ta plin uporabila kot geopolitično orožje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje