Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 1,6 odstotka na letni ravni. Največ so k tej rasti prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, povečala pa sta se tudi izvoz in potrošnja gospodinjstev.

Po podatkih državnega statističnega urada se je obseg BDP v prvem letošnjem četrtletju povečal za 1,6 odstotka na letni ravni. Po desezoniranih podatkih je bil BDP od svoje vrednosti iz prvega četrtletja lani med letošnjim januarjem in marcem večji za 2,3 odstotka, od tistega v zadnjem četrtletju 2020 pa za 1,4 odstotka.

Največ so h gospodarski rasti v prvem četrtletju 2021 prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, ugotavljajo statistiki. Te so se na letni ravni povečale v povprečju za 7,6 odstotka.

K rasti investicij so najbolj prispevale investicije v stroje in opremo z 20-odstotno rastjo. Od tega so bile investicije v transportno opremo višje za 31,7 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa za 16,8 odstotka. Investicije v zgradbe in objekte so bile medtem za 3,9 odstotka nižje kot v prvem četrtletju 2020.

Izvoz se je v letošnjem prvem četrtletju povečal v povprečju za 0,8 odstotka, uvoz pa za 0,5 odstotka. Vendar sta se povečala samo izvoz blaga (za 4,2 odstotka) in uvoz blaga (za 2,7 odstotka), medtem ko sta se izvoz in uvoz storitev zmanjšala in sta bila precej manjša kot v istem obdobju lanskega leta; izvoz se je zmanjšal za 14,1 odstotka, uvoz pa za 12,2 odstotka. Izvoz in uvoz storitev sta večinoma upadla zaradi upada potovanj.

Končna potrošnja gospodinjstev je bila za 0,4 odstotka večja kot v prvem četrtletju lani, a se je ob tem končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu zmanjšala za tri odstotke. K zmanjšanju so največ prispevali manjši izdatki gospodinjstev za storitve, večji pa so bili izdatki gospodinjstev za preostale skupine dobrin. Najizraziteje so se povečali izdatki za trajne dobrine, h katerim so prispevali znaten delež izdatki za nakupe avtomobilov, navaja statistični urad.

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju zaposlenih 1.035.000 oseb, kar je 10.000 oziroma en odstotek manj kot v prvem četrtletju 2020. Najbolj je zaposlenost upadla v gostinstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih. V nekaterih dejavnostih pa se je tudi zvišala, med temi najizraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu.