Menu ItemPredsednik GZS Tibor Šimonka je po današnjem srečanju z vlado na temo pomoči zaradi visokih cen energentov v prihodnjem letu dejal, da so gospodarstvenike v zadnjem tednu presenetile visoke cene v ponudbah trgovcev z električno energijo. Premier Robert Golob naj bi jim zagotovil, da bodo že prihodnji teden cene "drugačne". Po navedbah infrastrukturnega ministra Bojana Kumra so se podjetja pritožila tudi, da trgovci ne sledijo vladni usmeritvi, da naj razpoložljivo oziroma neprodano proizvodnjo prioritetno namenijo slovenskim odjemalcem.
Prejšnji teden je vlada na seji sprejela izhodišča za ukrepe za gospodarstvo, ki so bila osrednja tema današnjega srečanja vlade z gospodarstvom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podjetja lahko po navedbah vladnih predstavnikov pričakujejo:
- Subvencioniranje cene elektrike: država bo podjetjem subvencionirala količino elektrike do 70 odstotkov lanske porabe. Ukrep pripravlja infrastrukturno ministrstvo, kot je za sobotno Delo dejal Matjaž Han, pa preliminarni izračuni kažejo, da bi lahko bila cena med 150 do 250 evrov za megavatno uro za elektriko – odvisno od podjetja. Podjetja naj bi plačevala tržne cene, nato pa jim bo država na podlagi zahtevka povrnila del stroška.
- Shema posojil: kot ukrep za zagotavljanje likvidnosti vlada načrtuje shemo posojil Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke. Ukrep pripravlja ministrstvo za gospodarstvo.
- Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo od doma: gre za ukrepa za ohranitev delovnih mest, ki ju pripravlja ministrstvo za delo¸pod vodstvom Luke Mesca.
Resorna ministrstva morajo predloge ukrepov pripraviti do konca meseca, vlada jih bo potrjevala v začetku septembra, veljati naj bi začeli s 1. januarjem.
Odprto ostaja vprašanje zemeljskega plina, katerega cene so prav tako visoke. Po besedah infrastrukturnega ministra Bojana Kumra bodo ukrepi za porabnike plina (tako kot pri elektriki naj bi jim subvencionirali del cene) sledili v prihodnjih tednih.
Golob: Od podjetij smo dobili nekaj uporabnih nasvetov
Kakšen je bil danes odziv gospodarstvenikov?
1. Nejasne evropske smernice
Predsednik GZS Tibor Šimonka je dejal, da so podjetja opozorila na nekatere težave z evropskimi smernicami za pomoči, ki “niso povsem logične in jasne”. Danes naj bi razčistili kar precej nejasnosti, ki naj bi se po navedbah vladnih predstavnikov nanašale na specifike slovenskega gospodarstva (smernice so za vse članice enake).
Premier Robert Golob je dejal, da so dobili nekaj uporabnih nasvetov podjetij, predvsem kako narediti shemo pomoči bolj operativno. Ena od težav je, da se bodo pomoči delile glede na leto 2021, ko je bil še vedno velik vpliv koronske krize. “Marsikatera panoga zato ne more upoštevati porabe iz tega leta kot referenco za leto 2023.” Dogovorili so se, da bo Slovenija tu postavila izjeme, o čemer bo poročala v Bruselj.
Pogovarjali pa so se tudi, kako zagotoviti, da bodo pomoči promptno izplačane in poenostavljene ter avtomatizirane, da pri izplačilih ne bo težav.
2. Nejasna zgornja meja
Šimonka je opozoril, da zgornja meja veleprodajne cene plina, ki naj bi jo postavili na evropskem nivoju, še vedno ni jasna. Kot je znano, Slovenija močno podpira vseevropsko omejitev cen zemeljskega plina (kar bi posredno znižalo tudi cene elektrike). Čeprav so voditelji EU pred mesecem dni dosegli politični dogovor, mehanizma, s katerim bi ga prenesli v prakso, še zdaj ni. Bruselj, ki je pred tedni opozoril, da omejitev cen ni mogoča, ne da bi ogrozili varnost dobav, naj bi nov dokument predstavil danes, kdaj bo sprejet, pa še ni jasno.
Posledično podjetja še ne vedo, kakšno ceno jim bodo dobavitelji postavili in kakšno povprečno ceno naj vračunajo v poslovne načrte za prihodnje leto. “Verjamemo zagotovilom predsednika vlade, da bo v zakonu, ki naj bi ga sredi decembra potrjevali v državnem zboru (DZ), določena cena elektrike, ki se bo orientirala po nemški borzi. To bo prineslo stabilnost in jasnost. Podoben model pa naj bi uporabili tudi pri plinu.”
3. Visoke ponudbene cene
Šimonka je dejal, da so gospodarstvenike v zadnjem tednu, ko so po vladnem nasvetu spet začeli pošiljati povpraševanja za zakup elektrike za prihodnje leto, presenetile “relativno visoke” ponudbe trgovcev. “Begajo relativno visoke ponudbe glede na pričakovanja in glede na zagotovila vlade, ampak verjamem predsedniku vlade, da bodo te ponudbe verjetno že v prihodnjem tednu drugačne. Instrumenta, s katerim bi vlada lahko pritisnila in zapovedala cene v ponudbah, izhodišča pa gotovo lahko postavi. Verjamemo, da bodo ponudbe normalne.”
4. Trgovci ne poslušajo vladne usmeritve
Po navedbah infrastrukturnega ministra Kumra so se podjetja pritožila, da trgovci ne sledijo vladni usmeritvi, da naj razpoložljivo oziroma neprodano proizvodnjo prioritetno namenijo slovenskim odjemalcem. “Večkrat smo že apelirali na trgovce, da naj svojo dejavnost osredotočijo na pokrivanje potreb slovenskega gospodarstva. Danes smo dobili povratno informacijo, da stvari še niso takšne, kot si gospodarstveniki želijo.” Napovedal je, da se bo pogovoril s trgovci s plinom in elektriko.
“Dober kompromis”
Golob je poudaril, da je shema ciljna in da so višine pomoči omejene na podlagi tipa podjetja (ali je energetsko intenzivno ali ne) ter na to, koliko energentov že imajo zakupljenih.
Dodal je, da bodo podjetja v prihodnjem letu dobivala različne višine pomoči, odvisno, kako so se do zdaj lotevala energetskega vprašanja. Ker se z ukrepi mudi, Golob ocenjuje, da je uredba “dober kompromis med hitrostjo in ciljno naravnanostjo”.
Cene precej nad dolgoročnim povprečjem
Dogajanje na trgu energentov kljub zmanjšani negotovosti glede dobavljivosti zaradi podaljšane tople jeseni (v preteklih letih so se plinska skladišča po Evropi začela polniti okoli 20. oktobra, letos šele sredi novembra) pod vprašaj postavlja konkurenčnost marsikaterega podjetja.
Po navedbah trgovcev in cehovskih združenj sodeč veliko podjetij še nima sklenjenih pogodb za prihodnje leto, cene pa, čeprav so glede na avgustovski vrh močno padle, ostajajo visoke. Plin za prvo četrtletje prihodnjega leta na avstrijskem plinskem vozlišču stane 120 evrov za megavatno uro (MWh), kar je šestkrat več od dolgoletnega povprečja. Elektrika za prvo četrtletje prihodnjega leta pa na madžarski borzi Hudex trenutno stane okoli 360 evrov za MWh, kar je sedemkrat več od dolgoletnega povprečja. “Kljub toplemu oktobru v Evropi je trenutno po mojem mnenju delež podjetij, za katera so aktualne cene plina in elektrike previsoke, še vedno prevelik,” je nedavno za N1 ocenil vodja analiz v NLB Skladih Domen Granda.
Odpovedi pogodb, krčenje ponudbe, zaostrovanje pogojev
Problem za industrijo pa ni le cena. Pisali smo, da je Gen-I nekaterim večjim industrijskim odjemalcem tik pred koncem leta odpovedal pogodbe. Trgovec, ki je že septembra zaradi negotovosti nehal sklepati anekse za zakup elektrike za prihodnje leto, je zdaj odpovedal še osnovne pogodbe, kar pomeni, da nekatera industrijska podjetja dober mesec pred koncem leta nimajo dobavitelja za prihodnje leto. Gen-I obljublja, da jim bo nove pogodbe poslal, ko bodo znani regulatorni ukrepi. Podjetja poročajo še o zaostrovanju pogodbenih pogojev: plačilnih rokov (Gen-I naj bi v nekaterih primerih zahteval predplačilo, česar v podjetju niso potrdili, a tudi ne zanikali), možnega odstopanja od napovedane porabe in drugih.
Kot smo pisali, je vlada, ki je prej dva meseca pozivala podjetja, naj ne sklepajo pogodb za elektriko, ker bodo sprejeti ukrepi na ravni Evropske unije (EU), prejšnji teden – čeprav ukrepov ni – pozvala podjetja, naj “aktivno pristopijo” k pogovorom za sklepanje pogodb z dobavitelji električne energije. Potezo je za Finance kritiziral Boštjan Jager iz trgovskega podjetja Jagros, ki se sprašuje, kaj se je vmes spremenilo. “To, da vlada poziva, naj aktivno pristopimo k pogovorom za sklepanje pogodb z dobavitelji električne energije, je, kot da bi se delali norca iz nas. Najprej rečejo, naj počakamo, potem se nič ne zgodi, in zdaj to,” je povedal Jager. Ta je med drugim dejal, da trgovci v nasprotju s preteklostjo ne nudijo četrtletnih zakupov (kar podjetju prinese večjo fleksibilnost), temveč le letne.
Kakšen bo strošek za proračun?
Od tega, ali bo EU uspelo znižati vhodne cene plina, pa je močno odvisno, kako velika bo proračunska obremenitev za pokritje stroška subvencioniranja cene elektrike in plina. Vlada je v proračunski rezervi za ukrepe za podjetja rezervirala 1,2 milijarde evrov. “Kolikšno bo dejansko izplačilo, bo jasno, ko bo znana shema pomoči in ko bo tudi referenčna cena v pogodbi fiksirana,” je dejal Golob.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji v včeraj predstavljenem poročilu predlagal, naj pomaga le finančno trdnim podjetjem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje