Na vladi so sprejeli program stabilnosti 2023, s katerim je povezan okvir za pripravo proračunov. Skupaj z drugimi dokumenti ga morajo do konca aprila poslati Evropski komisiji. Ministrstvo za finance je po seji znova poudarilo, da vlada v tem dokumentu ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost. Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta, s katerima vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike in napredek pri izpolnjevanju preteklih priporočil.
Vlada je sprejela program stabilnosti 2023, ki ga mora skupaj z nacionalnim reformnim programom tako kot vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji. Z dokumentoma je povezan okvir za pripravo proračunov, ki ga je pred kratkim potrdil DZ in ki določa postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.
Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije.
Nacionalni reformni program 2023 je vlada sprejela že 13. aprila. Vanj je med drugim vključila reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov.
Danes je sprejela še program stabilnosti. V njem je zapisano, da vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nato njegovo nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.
Letos naj bi se primanjkljaj sektorja država oblikoval v višini 4,1 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi se nato znižal na 2,8 odstotka BDP, v letih 2025 in 2026 pa bo zadosten fiskalni napor omogočal nadaljnje zniževanje na 2,2 in 1,3 odstotka BDP, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva. Pri tem so še opozorili, da programu stabilnosti ne napoveduje dviga stopnje DDV.
Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga države na 63,5 odstotka v letu 2026.
Spomnili so, da bodo za fiskalno politiko prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj po skoraj štirih letih ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov.
Skladno z zahtevami Evropske komisije so na ministrstvu v program stabilnosti vključili tudi analizo občutljivosti salda sektorja država, ki preučuje vpliv sprememb različnih ekonomskih dejavnikov, denimo inflacije, zaposlenosti ali davčnih stopenj, na saldo sektorja država. A kot so poudarili, gre zgolj za ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov in ne za napovedi prihodnjih odločitev vlade. V okviru omenjenega dokumenta tako vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost, so zatrdili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje