Menu Item
Podjetje 2TDK in Evropska investicijska banka (EIB) sta v Ljubljani podpisala posojilno pogodbo v višini do 250 milijonov evrov za gradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Sodelovanje EIB po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek največjemu infrastrukturnemu projektu v Sloveniji prinaša dodatno verodostojnost.
Svet direktorjev EIB je posojilo družbi 2TDK odobril že leta 2019, je ob današnjem podpisu pogodbe spomnila Alenka Bratušek in dodala, da je bila takrat zaključena tudi finančna konstrukcija projekta.
“Sem pa vesela, da smo sicer v mogoče nekoliko dolgotrajnem postopku uspeli umakniti vse ovire, odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih je postavljala EIB, in da je danes dan, ko te pogovore in finančno konstrukcijo najpomembnejšega infrastrukturnega projekta tudi formalno zaključujemo,” je dejala.
EIB je po besedah člana uprave družbe 2TDK Marka Brezigarja prepoznala pomembnost tega projekta ne samo za Slovenijo, ampak za celotno osrednjo Evropo.
“Gre za velik uspeh za družbo 2TDK in velik uspeh za drugi tir. Zavedamo se, da gradnja drugega tira predstavlja obsežno naložbo, ki zahteva odgovorno finančno upravljanje. Naša predanost transparentnosti upravljanja finančnih virov je osrednjega pomena,” je poudaril Brezigar.
Projekt sicer po Brezigarjevih besedah uspešno teče. Zgradili so 20 kilometrov dostopnih cest, izkopali 31 kilometrov predorov, zgradili dva viadukta, tretjega bodo končali letos, zgradili 10 kilometrov notranje obloge predorov in deviacijo v Divači. “Zaenkrat projekt teče skladno s terminskim planom,” je zagotovil.
Projekt bo, kot je spomnil, odpravil ozko grlo na baltsko-jadranskem železniškem koridorju in s tem izboljšal logistično infrastrukturo, hkrati pa prispeval h gospodarski rasti. “Verjamemo, da je podpis pogodbe oz. posojilo EIB eden ključnih elementov, da bomo projekt dokončali v predvidenih rokih,” je sklenil.
Da gre za veseli dan, je ob podpisu pogodbe izpostavil tudi podpredsednik EIB Kiriakos Kakouris in pozdravil dejstvo, da gre za projekt, ki vodi v bolj trajnostni promet. “EIB je odločena spodbujati trajnostne rešitve za mobilnost in železnica je dober primer tega,” je dejal.
Začetek črpanja kredita EIB je predviden v letu 2025. Posojilo EIB predstavlja 21 odstotkov vrednosti investicije, investicijska vrednost projekta v tekočih cenah je namreč ocenjena na 1,109 milijona evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje