Iran napadel oporišče v Savdski Arabiji, ranjenih več ameriških vojakov

V napadu na oporišče Princ Sultan v Savdski Arabiji je Iran uporabil vsaj eno raketo in več dronov, sta ob sklicevanju na neimenovane vire poročala The New York Times in The Wall Street Journal. Ranjeni vojaki so bili v času napada v enem od poslopij v oporišču. Poškodovanih naj bi bilo tudi več vojaških letal.

Ameriško centralno poveljstvo je pred tem sporočilo, da je bilo v vojni proti Iranu doslej ranjenih več kot 300 ameriških vojakov. Večina poškodb naj bi bilo lažjih, 273 vojakov pa se je že vrnilo na delo. Po najnovejših podatkih je v vojni umrlo 13 vojakov, od tega sedem v Zalivu in šest v Iraku.

Po poročanju Washington Posta naj bi ameriški predsednik Donald Trump sicer razmišljal o napotitvi dodatnih 10.000 pripadnikov kopenskih sil na Bližnji vzhod.

Napadi tudi drugod

Iran je poleg Savdske Arabije nadaljeval napade tudi na druge zalivske države. V Združenih arabskih emiratih so ostanki prestrežene rakete povzročili požar v industrijski coni, kjer je bilo ranjenih pet indijskih državljanov.

O izstrelkih poročajo še iz Bahrajna, Kuvajta in Omana, kjer je bil v pristanišču Salalah ranjen tuj delavec. Poleg tega je bil v napadu z dronom na pristanišče ob Arabskem morju poškodovan žerjav. Danski ladijski gigant Maersk, ki upravlja s pristaniščem, je začasno ustavil njegovo delovanje.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes sosednje države posvaril pred maščevanjem, če bodo v nadaljevanju napadov tarča iranska infrastruktura in ekonomska središča. "Če želite razvoj in varnost, ne dovolite, da naši sovražniki vodijo vojno z vaše zemlje," je zapisal na omrežju X, potem ko so ameriške in izraelske sile po navedbah iranskih virov razširile napade na jeklarne ter obrambno in energetsko infrastrukturo v Iranu.

Tarča iranskih napadov je bil tudi Izrael, kjer je bil v Tel Avivu po navedbah tamkajšnjih oblasti ubit človek, še dva pa ranjena. Na jug države so medtem prileteli tako izstrelki iz Irana kot Libanona, od koder jih proti Izraelu izstreljuje šiitsko gibanje Hezbolah.

Izraelska vojska je danes zaznala raketo, ki je bila nad ozemlje države izstreljena iz Jemna, pri čemer naj bi se to zgodilo prvič od začetka vojne na Bližnjem vzhodu 28. februarja. Poročil o morebitni škodi ali žrtvah, ki bi jih povzročila raketa, ni, glede na pisanje izraelskih medijev pa naj bi jo najverjetneje prestregli.

Jemenski hutijevci, ki so že v petek napovedali, da se bodo pridružili spopadom, so potrdili, da so izstrelili rakete proti Izraelu. Hutijevci so med vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas napadali ladje v Rdečem morju, v zadnji vojni pa doslej niso posredovali.

V ameriško-izraelskih napadih na Iran je ponoči umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 40 pa je ranjenih. O smrtnih žrtvah in ranjenih so iranske tiskovne agencije poročale iz krajev na zahodu in severozahodu države. Eksplozije so ponoči pretresle tudi Teheran, med drugim naj bi bila zadeta univerza za znanost in tehnologijo.

Tarča napadov znova iranska jedrska elektrarna Bušer

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) medtem že tretjič v zadnjih desetih dneh poroča o napadu na območju iranske jedrske elektrarne Bušer, navaja nemška tiskovna agencija dpa. IAEA je v petek ob sklicevanju na iranske podatke na omrežju X zapisala, da ni poročil o poškodbah delujočega reaktorja ali izpustu sevanja.

Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pozval h kar največji zadržanosti, da bi se izognili tveganju jedrske nesreče.

IAEA je v petek sporočila tudi, da je bil zadet težkovodni raziskovalni reaktor Khondab. Nevarnosti sevanja ni, saj reaktor ni vseboval jedrskih materialov.

Pogovori po navedbah ZDA potekajo dobro, a iz Irana tišina

Trump je v petek vztrajal, da pogovori za končanje konflikta potekajo in zelo dobro napredujejo. Iran sicer tega doslej še ni potrdil. Pogovorov ni potrdil niti Trumpov odposlanec Steve Witkoff, ki je v petek na istem dogodku v čast savdskega suverenega investicijskega sklada v Miamiju dejal, "da verjame, da bo Iran začel pogovore z ZDA še ta teden". Ameriški mediji so sicer poročali, da bi morebitna pogajanja s strani ZDA lahko vodil podpredsednik J. D. Vance.

Trump je prisotnim poslovnežem povedal, da mora Iran odpreti Trumpovsko ožino, nakar se je popravil in dejal, da je mislil na Hormuško ožino. Iranska blokada Hormuške ožine, skozi katero gre 20 odstotkov svetovne nafte, povzroča gospodarske težave po vsem svetu.

"Mislim, da boste videli gospodarsko raketo, ko ne bo več tega temnega oblaka," je Trump napovedal gospodarsko okrevanje po vojni. Predsednik, ki se je nazadnje še v sredo hvalil z izjemno rastjo borznih indeksov, je menil, da borzni padci niso niti tako veliki, za cene nafte pa je dejal, da je menil, da bodo še višje, kot so sedaj.

Konec vojne bo prinesel tudi normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, je prepričan Trump, ki je na novinarsko vprašanje o tem, kaj si želi, da bi bila njegova dediščina, odgovoril - mirovnik. "Res verjamem, da sem mirovnik. Morda se sedaj ne zdi tako, ampak mislim, da sem mirovnik," je izjavil, poroča med drugim televizija MS NOW.

Trump: ZDA v prihodnje morda ne bodo pomagale Natu

Trump je v petek ponovno izrazil svoje razočaranje nad članicami zveze Nato in nad njihovo odločitvijo, da ne pošljejo vojaških sil za pomoč pri varovanju Hormuške ožine.

"Ni jih bilo tam," je dejal Trump v Miamiju. "Več sto milijard dolarjev na leto zapravimo za Nato, da jih varujemo, in vedno bi jim bili pripravljeni pomagati, zdaj pa, glede na njihova dejanja, nam tega ni več treba, mar ne?" je dejal.

"Zakaj bi jim pomagali, če oni ne pomagajo nam? Niso nam pomagali," je dodal.

Od začetka ameriških in iranskih napadov na Iran je Trump že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad pomanjkanjem podpore zahodnih zaveznikov in njihovo nepripravljenostjo, da bi prispevali sile za ponovno odprtje Hormuške ožine.

Prejšnji teden je druge članica Nata označil za strahopetce, za severnoatlantsko zavezništvo pa je dejal, da je brez ZDA le "papirnati tiger". V četrtek je na omrežju Truth Social zapisal, da ZDA od Nata ne potrebujejo ničesar.

Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Japonska so sicer v nedavni izjavi izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar pa se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.

Pakistan v vlogi posrednika

Je pa pakistanski zunanji minister Išak Dar danes napovedal, da bo Pakistan v nedeljo in ponedeljek gostil pogovore s Savdsko Arabijo, Turčijo in Egiptom, na katerih bodo iskali rešitve za umiritev razmer v regiji.

Dar bo kolege iz trojice držav gostil v Islamabadu, v izjavi na omrežju X pa je napovedal poglobljene pogovore, pri čemer podrobnosti ni razkril. Znano je še, da naj bi se ministri sestali tudi s premierjem Šehbazom Šarifom.

Pakistan, ki si z Iranom deli 900 kilometrov dolgo mejo, si v zadnji zaostritvi razmer v regiji prizadeva igrati vlogo posrednika za dosego miru. Ločeno se je že ponudil tudi za gostitelja pogovorov med ZDA in Iranom, a potrditve teh še ni bilo.

Dar je sicer ta teden po poročilih, da naj bi ZDA Iranu poslale predlog načrta za končanje spopadov, potrdil, da je Pakistan posredoval sporočila med stranema. Teheran je medtem pozdravil prizadevanja Islamabada za ustavitev napadov med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani.