V Delavski hranilnici čistijo portfelj: vse komitente, ki prek računov pri njih ne poslujejo redno, so obvestili, da jim zapirajo račun. Presenečen komitent sicer razume, da so v času zgodovinsko nizkih obrestnih mer banke v neprijetnem položaju, a ta način se mu ne zdi pravi. "Razumel bi, če bi nam zaračunali več, ne pa, da enostavno odpovedo pogodbo," pravi.
Komitenta Delavske hranilnice, ki ne želi biti imenovan, je pred božičem v nabiralniku čakalo obvestilo, da hranilnica organizaciji, ki jo zastopa, zapira bančni račun. To je njihov osnovni račun, na njem imajo dobrih 100 tisoč evrov sredstev.
Banko je prosil za pojasnilo. Odgovorili so mu le, da ima v skladu s splošnimi pogoji banka pravico odpovedati pogodbo brez navajanja razlogov. Pogoji pa predvidevajo 15-dnevni odpovedni rok.
Čiščenje neaktivnih računov
Kot pravijo v Delavski hranilnici, je odločitev povezana s spremenjenimi razmerami na finančnih trgih, “predvsem na področju gibanja obrestnih mer”.
Obrestne mere za posojila so namreč rekordno nizke. Prej so banke obrestno maržo (razliko med obrestnimi prihodki in odhodki) vzdrževale z nižanjem obrestne mere za depozite, ki jo plačujejo, a je zdaj ta že nekaj let okrog ničle. Komitenti z najvišjimi prihranki v zadnjem času že plačujejo ležarine na depozite (več o teh v nadaljevanju).
Banke poskušajo poleg ležarin prihodke povečati tudi z neobrestnimi prihodki (to je na primer nadomestilo za vodenje računa), Delavska hranilnica pa je ubrala drugačno pot in zapira neaktivne račune. “Spremenjene razmere na finančnih trgih, predvsem na področju gibanja obrestnih mer, so vzrok, da smo morali v hranilnici spremeniti svoje usmeritve na področju poslovanja s strankami, ki niso aktivni uporabniki bančnih storitev,” pojasnjujejo.
“Odločili smo se, da se prednostno usmerimo na poslovanje s strankami, ki v celoti ali vsaj pretežni del bančnega poslovanja urejajo pri hranilnici. O spremenjeni poslovni usmeritvi smo stranke, ki so imele v hranilnici odprt zgolj neredni gotovinski račun ali varčevalno knjižico, ustrezno obvestili z dopisom ter jih pozvali, da takšen račun zaprejo,” pravijo.
V hranilnici ohranjajo okrog 130 tisoč komitentov, ki imajo pri njih odprt osebni račun in so aktivni uporabniki bančnih storitev.
Komitent, ki ga omenjamo v uvodu, sicer pravi, da oni prek računa pri Delavski hranilnici letno opravijo za nekaj deset tisoč evrov transakcij, zato težko padejo v kategorijo neaktivnih.
A v hranilnici so nam na dodatna vprašanja odgovorili le, da konkretnih odnosov s strankami ne komentirajo in da so vsem strankam na voljo za pojasnila. Kot rečeno, je omenjeni komitent ta že poskušal dobiti, a so mu poslali le razlago, da lahko pogodbo odpovedo brez obrazložitve.
Kot Banka Slovenije navaja na spletni strani, je zaprtje transakcijskega računa banke dovoljeno. Seveda pa mora biti opredeljeno v splošnih pogojih ponudnika plačilnih storitev, ki največkrat določajo, da lahko obe stranki enostransko kadarkoli (z odpovednim rokom) odpovesta pogodbo – torej zapreta račun.
“Gre za odnos med komitentom in banko”
Odziv Banke Slovenije je precej skop. “Gre za odnos med komitentom in samo poslovno banko,” pravijo. “Poslovanje bank spremljamo in nadziramo in v primeru odstopanja od dobrih praks tudi ukrepamo. Posameznih nadzorniških aktivnosti pa v skladu z zakonodajo ne smemo komentirati.”
Kot centralna banka navaja na spletni strani, je sicer enostransko zaprtje transakcijskega računa dovoljeno, mora pa biti podrobneje opredeljeno v splošnih pogojih, ki jih banka komitentu predloži ob podpisu pogodbe o odprtju računa. Ti največkrat določajo, da lahko obe stranki enostransko kadarkoli odpovesta pogodbo, določa pa tudi odpovedni rok.
Drugače je, če gre za osnovni plačilni račun posameznika, kjer je enostranska odpoved mogoča le v primerih, ki so izrecno navedeni v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (na primer, če je komitent račun namerno uporabljal za nezakonite namene, če dve leti ni bilo nobene transakcije, če je potrošnik predložil netočne informacije).
Ležarine za največje varčevalce
Medtem ko se Delavska hranilnica problema presežne likvidnosti loteva z zapiranjem računov, je v zadnjem letu več slovenskih bank ležarine za depozite, ki so jih prej že zaračunavale podjetjem, razširilo na fizične osebe.
A po podatkih Banke Slovenije septembra lani pri nobeni banki meja za ležarine ni bila nižja od 100 tisoč evrov. Komitentov, ki bi imeli pri eni banki toliko denarja, pa je malo: konec leta 2020 je bilo takih 1,1 odstotka vseh, na bankah so imeli skupaj 4,9 milijarde evrov.
Banke upoštevajo seštevek stanj na osebnih, varčevalnih računih in v depozitih, ležarine pa zaračunavajo varčevalcem, katerih skupna vrednost prihrankov presega vnaprej določeno mejno vrednost:
- NLB je ležarine uvedla lani aprila za tiste z depoziti nad 250 tisoč evrov, z julijem pa je mejo znižala na 100 tisoč evrov. Tistim, ki imajo na računih več kot 100 tisoč evrov, mesečno zaračuna nadomestilo v višini 0,04 odstotka seštevka nad mejno vrednostjo,
- NKBM je z letošnjim letom znižala mejo z 200 na 100 tisoč evrov, tako kot NLB pa zaračuna 0,04 odstotka mesečno,
- Delavska hranilnica pa je mejo z decembrom znižala s 150 na 100 tisoč evrov, tudi oni zaračunajo nadomestilo v višini 0,04 odstotka mesečno.
Denar z bank v vzajemne sklade
Kot smo pisali v članku Stanovanja, plače, stroški: kako boste živeli?, imamo Slovenci na bankah rekordnih 26 milijard evrov vlog, več kot kdajkoli prej. Razloga za njihovo hitro rast v zadnjih dveh letih sta dva. Prvi je večji razpoložljiv dohodek celotnega prebivalstva, ki se je lani povečal zaradi državnih pomoči za zaposlene v epidemiji in višjih pokojnin.
Drugi pa varčevanje: kot ugotavlja Banka Slovenije, gre za previdnostno in tudi prisilno varčevanje, saj so bile v času zaprtja in zaradi različnih omejitev možnosti za trošenje manjše. Po domače, dobili smo več denarja, ki pa ga zaradi epidemije nismo zapravili.
Banka Slovenije sicer v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti omenja, da bi lahko nadaljnje nižanje meje za ležarine v prihodnje sprožilo premik vlog iz bank v druge oblike naložb. Omenjajo vzajemne sklade, pokojninska varčevanja, naložbe v nepremičnine. Nekatere banke, ki so ležarine že uvedle, po navedbah v poročilu opažajo, da varčevalci del svojih prihrankov preusmerjajo znotraj iste banke, predvsem v vzajemne sklade, navajajo v poročilu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje