Menu Item
Čeprav ni povsem jasno, ali projektiranje gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem napreduje, odločitve o gradnji pa še nekaj let ne bo, je zanimanje za ta projekt tudi od proizvajalcev veliko. Dosedanji stiki in tudi dogajanje pri javnih naročilih za nuklearke v regiji kažejo, da bi se za večmilijardni posel spopadli ameriški Westinghouse, francoski EDF in južnokorejski KHNP.
V energetskem dovoljenju, ki ga je država julija 2021 podelila Gen energiji, so zapisani prvi gabariti objekta. Šlo bi za jedrsko elektrarno s tlačnim lahkovodnim tipom reaktorja. Nazivna moč bo okoli 1.100 megavatov (MW), dovoljenje omogoča 10 odstotkov večjo ali manjšo. Elektrarno bi postavili ob manjšem prvem bloku (700 MW) na obrobju Krškega, ki ima dovoljenje za obratovanje do leta 2043.
Dovoljenje je dalo tudi prve podatke proizvajalcem jedrskih reaktorjev, ki bi se lahko vključili v tekmo za projekt. To so ameriški Westinghouse, francoski EDF in južnokorejski Korea Hydro & Nuclear Power (KHNP). Teoretično bi se lahko v tekmo vključil še japonski Mitsubishi, medtem ko kitajski in ruski proizvajalci zaradi geopolitičnih tveganj niso v igri.
Westinghouse, ki ima v Sloveniji vsa leta podružnico, je bil med drugim sponzor jesenske konference NENE, ki jo organizirajo Institut Jožef Stefan, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije in Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo. Na njej so se udeležencem predstavili tud Korejci in Francozi.
Westinghouse in EDF na isti dan pri državni sekretarki
Ekipa ministra Bojana Kumra, ki je bil do zdaj minister za infrastrukturo, po novem pa je minister za okolje, podnebje in energijo, se je z nekaterimi že pogovarjala. Na naše vprašanje, ali so bili predstavniki v stiku s katerim od proizvajalcev, so odgovorili, da se je na željo ameriškega in francoskega veleposlaništva v Sloveniji državna sekretarka Tina Sršen 13. septembra lani na ločenih sestankih srečala s predstavniki francoskega energetskega podjetja Electricite de France (EDF) in ameriškega podjetja Westinghouse Electric Company. Predstavnike obeh podjetij so spremljali tudi uslužbenci veleposlaništev obeh držav.
“Vsebina obeh sestankov je bila predstavitev podjetja in izraz zanimanja za gradnjo nuklearne elektrarne v Sloveniji,” so nam povedali na ministrstvu in dodali, da so oba sestanka prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije kot lobistični stik.
Preverjanje političnega utripa
Predvsem Westinghouse, ki je gradil že prvi blok krške nuklearke, ima tudi močno politično podporo ameriške vlade. Tako se je konec junija v Sloveniji mudil Justin Friedman z ameriškega ministrstva za zunanje zadeve. 28. junija se je sestal z vodjo direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinkom Šolincem.
“Pogovor med sogovornikoma je potekal o stanju jedrske energije v Sloveniji in naših načrtih o prihodnji rabi jedrske energije. Ameriškemu sogovorniku je bilo pojasnjeno, kako je jedrska energija naslovljena v obstoječih strateških dokumentih s področja energije in da bo odločitev o morebitni gradnji drugega bloka oziroma izbiri tehnologije sprejeta v prihodnjih letih po transparentni javni razpravi, dokončno tudi na referendumu. Slovenska stran je sogovorniku sporočila, da Republika Slovenija v tej fazi še ni pripravljena sprejemati zavezujočih dogovorov oziroma odločitev o gradnji oziroma tehnologiji.”
Friedman je Šolincu predstavil tudi možne ameriške tehnologije, ki bi lahko bile uporabljene pri morebitni gradnji drugega bloka, vključno z Westinghousom. Stik ni objavljen v lobističnem registru. Je pa Friedman takrat v pogovoru za Finance povedal, da je bil tudi na upravi za jedrsko varnost, na Institutu Jožef Stefan, kasneje naj bi se srečal še z vodstvom Gen energije. Dejal je, da je v Sloveniji prostor za novo 1.100-megavatno jedrsko elektrarno v Krškem in tudi za mali jedrski reaktor, ki bi ga lahko postavili na primer na območju Termoelektrarne Šoštanj.
Državna sekretarka mag. Tina Seršen se je včeraj na podlagi zaprosila srečala s predstavniki Ministrstva za energijo ZDA. Vsebina sestanka se je nanašala na predstavitev zahodne jedrske tehnologije in inovacij ter uvajanju jedrskih tehnologij v Evropi in o možnostih gradnje JEK2. pic.twitter.com/Ol83QVWOBa
— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) December 13, 2022
Sredi decembra je bila v Sloveniji še namestnica pomočnika ameriške sekretarke za energijo Aleshia Duncan z delegacijo. Srečala se je s sekretarko Tino Seršen. “Sogovornico so zanimali predvsem zadnji načrti nove vlade o jedrski energiji, državno sekretarko Seršen pa zadnje informacije glede prihodnje rabe jedrske energije v ZDA, razvoja jedrskih tehnologij v ZDA in sodelovanje na področju jedrske energije, ki ga imajo ZDA z nekaterimi drugimi evropskimi državami,” so nam pojasnili na ministrstvu.
Sogovornici sta se dogovorili, da bosta tudi v prihodnje nadaljevali dialog glede morebitnega nadaljnjega sodelovanja na področju jedrske energije oziroma izvajanja decembra 2020 podpisanega memoranduma o sodelovanju na tem področju, so dodali. Tudi ta stik ni naveden v registru protikorupcijske komisije.
Evropa kot ključni trg
Pogovori na politični ravni nakazujejo, da se za projekt najbolj zanimajo Američani. Ti v bitko za JEK2 – če se bomo zanj odločili – vstopajo z referenco. Gradili so namreč prvi blok jedrske elektrarne v Krškem, v Gen energiji pa načelno niso nikoli skrivali, da imajo z Westinghousom kot dobaviteljem tehnologije za prvi blok zelo dobre odnose.
Po nedavnem pisanju Bloomberga je Westinghouse srednjo Evropo, v kateri se v energetski krizi dogaja nekakšen jedrski preporod s kopico napovedanih naložb, opredelil kot svoj ključni trg. Novembra je sklenil posel za gradnjo treh jedrskih reaktorjev na severu Poljske. Premagal je EDF in južnokorejski KHNP. A ta je obenem s poljskim energetskim podjetjem podpisal pismo o nameri izgradnje reaktorja v kraju Patnow blizu mesta Lodž. Poljska namerava proizvodnjo iz premoga do leta 2040 nadomestiti z gradnjo šestih nukleark, prvo naj bi začeli graditi leta 2026.
Poljska odločitev bi lahko bila začetek širitve Westinghousa v Evropi, je za Bloomberg v Varšavi dejal direktor za energetske sisteme pri Westinghousu David Durham ter navedel, da se o gradnji novih jedrskih elektrarn pogovarjajo tudi na Češkem, Slovaškem in pri nas. “Evropa je na splošno za nas zelo privlačna. Tu načrtujemo gradnjo več objektov in izkoriščanje sinergij z združevanjem oskrbovalne verige,” je razkril Durham.
Manj znano je, kakšni so načrti in cilji EDF ter KHNP. Oba sta se, kot omenjeno, potegovala za posel na Poljskem, oba se omenjata tudi kot kandidata za gradnjo na Češkem. V KHNP so za Finance jeseni povedali, da imajo tudi v Sloveniji že eno partnersko podjetje. Omenimo pa še, da je premier Robert Golob po septembrskem srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom izrazil željo za krepitev jedrskega sodelovanja Francije in Slovenije pri iskanju “evropske jedrske rešitve, tudi na področju tehnologije”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje