V Stockholmu so razglasili 55. dobitnico nagrade za ekonomijo, s čimer bo Kraljeva švedska akademija znanosti zaokrožila letošnje razglasitve Nobelovih nagrad. To je šele tretjič postala ženska.
Po razglasitvi Nobelovih nagrad za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in mir v prejšnjem tednu so danes razglasili še prejemnico nagrade za ekonomijo. To je Claudia Goldin, ameriška ekonomistka in raziskovalka trga dela iz Univerze Harvard.
Goldin se pri svojem delu osredotoča na neenakost in ženske na trgu dela, pri čemer je komisija kraljeve švedske akademije znanosti dodala, da Goldin prejme nagrado ravno za doprinos pri razumevanju udeležbe žensk na trgu dela.
“Vemo veliko več o temeljnih dejavnikih, ki začrtajo pot žensk na trgu dela”
“Zadnjega pol stoletja je večina držav z visokimi dohodki priča skokovitemu porastu udeležbe žensk na trgu dela. Vsaj od osemdesetih let prejšnjega stoletja se je močno zmanjšal tudi plačni razkorak med spoli. Vseeno pa imajo ženske tudi v državah, ki jih obravnavamo kot najbolj enakopravne in kjer so ženske bolj izobražene kot moški, manjšo verjetnost, da bodo delale, prav tako so za delo plačane manj kot moški,” so pomen področja raziskovanja letošnje nagrajenke še opisali v komisiji.
Podarili so tudi, da so ženske po svetu in ob upoštevanju zgodovine, v državah z visokimi dohodki slabo zastopane na trgu dela. “Letošnja nagrajenka je predstavila prvi celoviti prikaz ženskih dohodkov in udeležbe na trgu dela čez stoletja. Njena raziskava razkrivajo nove vzorce, prepoznavajo vzroke za spremembe, hkrati pa naslavljajo osrednje vire trenutnega razkoraka med plačami,”
Razumevanje ženskih vlog na trgu dela je pomembno za družbo. “To ni zanemarljivo, kajti če ženske nimajo enakih priložnosti kot moški, in so na trgu dela udeležene pod neenakimi pogoji, gredo delo, sposobnost in talent v nič. Zahvaljujoč prelomnim raziskavam profesorice Goldin vemo veliko več o temeljnih dejavnikih, ki začrtajo pot žensk na trgu dela, in omejitvah, ki jih moramo nasloviti v prihodnje,” so svojo odločitev še utemeljili v Stockholmu.
77-letna Claudia Goldin je bila rojena v New Yorku. Je pionirka raziskav spolov v ekonomiji, pri čemer ugotavlja, zakaj se danes še vedno soočamo z razlikami v plači med moškimi in ženskami. V preteklosti je pokazala, da se razkorak med plačami ne bo nujno zmanjšal ob gospodarskem razvoju; prav tako razvoj ne bo vedno izboljšal izkupička žensk na trgu dela.
Nagrado za ekonomijo prejela šele tretja ženska
Pri nagradi za ekonomijo tehnično niti ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki. Ob svoji 300. obletnici jo je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka.
Nobelov sklad tako imenovano Nagrado švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela obravnava drugače, vseeno pa jo podeljujejo skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Denarna nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron oziroma 862 tisoč evrov.
Nagrada za ekonomijo je bila podeljena 55. krat, prejelo jo je 93 posameznikov, od tega le tri ženske.
Podelitev decembra
Medtem ko bodo danes znani vsi nagrajenci, bodo nagrade tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.
Lani so Nobelovo nagrado za ekonomijo prejeli Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig za raziskave na področju bank in finančne krize. Trojica je pomembno izboljšala razumevanje vloge bank v gospodarstvu, zlasti v finančni krizi, pa tudi o reguliranju finančnih trgov. Pomembna ugotovitev njihovih raziskav je tudi, zakaj se je nujno izogniti propadu bank.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!