Če se izkaže, da je nova različica koronavirusa omikron bolj nalezljiva in manj patogena, torej manj nevarna za človeka, bo to celo ugodno, pravi imunolog Alojz Ihan. Večja nalezljivost bo sicer najverjetneje terjala prilagoditev cepiv. Če bo omikron podobno nalezljiv kot delta, pa bodo zadostovali poživitveni odmerki trenutnih cepiv.
O novi različici omikron po besedah imunologa Alojza Ihana v pogovoru za STA še ni znanega dovolj, da bi lahko govorili o morebitnih spremembah covidnih ukrepov, je pa smiselna previdnost, opozarja.
Omikron v Južni Afriki že nadomešča različico delta, po prvih študijah s tega območja pa je še bolj nalezljiv od delte. A to ne pomeni, da bo različico delta izpodrinil tudi v Evropi in v ZDA. “V Južni Afriki so razmere vendarle specifične, epidemija različice delta se je tam nekako končala”, pojasnjuje Ihan. Lahko, da bo omikron, tako kot mnoge druge različice, “neuspešen” in bo hitro izginil.
Kako proti omikronu delujejo cepiva?
Omikron so zaenkrat v Evropi našli pretežno pri uvoženih primerih, zbolevanja po okužbi pa niso bila težka. Tudi učinkovitost delovanja cepiv proti covidu-19 na novo različico še ni znana. Prvi rezultati pa kažejo, da bi bila lahko slabše učinkovita.
Proizvajalca mRNK cepiv, torej Pfizer in Moderna, se po Ihanovih besedah pripravljata na tri možne odzive. Prvi je poživitveni odmerek z morebitno povečano količino mRNK pri Moderni, kar pomeni standardni odmerek namesto dosedanjega polovičnega. S tem bi dosegli dovolj veliko koncentracijo protiteles, ki bi zadoščala v primeru, da se omikron ne bi bistveno razlikoval od delte glede t. i. imunskega pobega, torej odpornosti virusa na zaščito cepljenih in prebolelih.
Če je imunski pobeg omikrona pomembno večji od delte, je mogoče v proizvodnjo v kratkem času dati kombinirano cepivo dosedanjih različic, ki je že prešlo predklinične faze testiranja in s svojimi mutacijami obsega tudi večji del mutacij omikrona.
Tretja možnost pa je priprava novega, omikron cepiva, pojasnjuje. A tudi proizvajalci cepiv bodo odločitev sprejeli čez kakšen teden.
V Sloveniji je problem delta
Ob tem Ihan opominja, da glavni problem v Sloveniji trenutno predstavlja različica delta, ki polni enote intenzivnih terapij in je zdravstvo spravila preko roba zmogljivosti. Imunost po cepljenju, kot je večkrat slišati, ne ugaša, temveč se zmanjša učinkovitost nastalih protiteles proti novim različicam koronavirusa. Cepiva so bila namreč narejena za zaščito pred “klasično Wuhansko različico”.
Po cepljenju nastane velika količina protiteles, ki nato hitro upada. Če bi še vedno krožila klasična različica koronavirusa, bi koncentracija protiteles zadostovala za zaščito od osem do devet mesecev po cepljenju. Proti delti pa vsaj tretjina nastalih protiteles ne deluje, zato za zaščito potrebujemo večjo koncentracijo protiteles. “Padanje nivoja protiteles tako kvalitetno preprečuje okužbe do štiri ali pet mesecev po cepljenju”, razlaga Ihan. Slovenski strokovnjaki zato vsem starejšim od 18 let svetujejo cepljenje s poživitvenim odmerkom po šestih mesecih od osnovnega cepljenja.
Pri cepljenju na začetku nastane okoli desetkrat več protiteles kot po naravni okužbi. Pri slednji gre za posledico agresivnega vdora virusa v sluznico, ki zaradi velikega vnetja tako poškoduje področne bezgavke, da te ne morejo tvoriti dovolj protiteles. Cepivo, zlasti tipa mRNK, pa ne poškoduje bezgavk, pač pa v njih izjemno pospeši razmnoževanje imunskih celic, limfocitov B, ki tvorijo protitelesa, poudarja.
Cepljeni in preboleli so najbolje zaščiteni
Po drugi strani pa se po naravni okužbi virus razširi široko po organizmu, in zlasti v črevesnih celicah lahko, kot kaže, vsaj v sledovih vztraja še tedne in mesece. To nudi možnost imunskemu sistemu, da v trebušnih bezgavkah ves ta čas izpopolnjuje in “trenira” svojo obrambo proti virusu, podobno, kot bi človek dobil pet ali šest cepiv zapored.
Zato se po naravni okužbi razvije zelo široka pahljača protiteles proti virusu, ta protitelesa pa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnejšo vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih, dobro natreniranih spominskih celic, prebolevniki redko težko zbolijo po ponovni okužbi. Izjema pa so so starejši, saj njihov imunski sistem niti nima več zmožnosti kakovostnega “treniranja” imunskega odziva.
Ihan tudi opozarja, da prebolela okužba ne pušča velike koncentracije protiteles, ki bi ščitila pred ponovno okužbo in prenosom na druge. Zato je z vidika zaščite idealna kombinacija cepljenja in prebolelosti.
Za zaustavitev širjenja različice delta bi bilo sicer potrebno doseči 80-odstotno precepljenost. Kolikšna bo potrebna za zaustavitev širjenja omikrona, pa bo znano, ko bodo strokovnjaki dokončno potrdili, za kako nalezljivo različico gre.
Ne računajte na zdravila, pomaga le cepivo
Izboljšanje epidemiološke slike, ki smo mu priča v zadnjem času, Ihan pripisuje več dejavnikom. Kroženje virusa upočasnjujejo cepljeni s poživitvenimi odmerki, cepljeni in preboleli hkrati ter vsi, ki upoštevajo in spoštujejo pogoj PCT.
“Ko začnejo ljudje zbolevati, ko se začnejo polniti bolnišnice, ko se začnejo polniti intenzivne enote, ko poznamo ljudi, ki so resneje zboleli, takrat se družbeno ozračje spremeni,” pravi.
Poudarja, da zdravila proti covidu-19, ki bi bilo bolj učinkovito od cepljenja, ni. Idealna bi bila zdravila, ki bi jih lahko vzeli peti ali šest dan po okužbi, ko se začne bolezen slabšati in bi jih jemali samo tisti, ki jim grozi hujši potek bolezni, a takih zdravil še ni na vidiku.
Sedanja zdravila so predvsem “nukleotidni zaviralci nastajanja virusa”, na primer molnupiravir, ki jih je potrebno vzeti čim prej po okužbi. Uporaba takih zdravil je zato namenjena posebej ogroženim skupinam. “Kar pomeni, da na koncu še vedno velja, da je edino cepljenje tisto, ki zaščiti vse,” še opominja Ihan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje