Menu Item
V Sloveniji je s cepivom podjetja Johnson & Johnson (Janssen) cepljenih nekaj več kot 120 tisoč ljudi. Med njimi jih je 17 tisoč odmerek tega cepiva dobilo v zadnjih dveh tednih, potem ko je vlada z odlokom 15. septembra uvedla razširjen pogoj PCT. Tragična smrt mlade ženske sproža vprašanje, ali mora možnost redkih, a hudih stranskih učinkov skrbeti tudi druge. Pojavijo se lahko v štirih tednih po cepljenju.
Potem ko je vlada z odlokom 15. septembra uvedla razširitev pogoja PCT, so se številni odločili za cepljenje. Zelo priljubljeno je bilo prav cepivo Janssen, saj je pri njem potreben zgolj en odmerek.
V vladnem odloku je bilo zapisano, da se “dokazilo (PCT) vzpostavi z dnem cepljenja”, kar pomeni, da greste lahko takoj po cepljenju, pravzaprav na poti iz cepilnega centra, v gostilno, k frizerju ali na koncert. Naval na cepljenje s tem cepivom se je tako povečal, da ga je v nekaj dneh zmanjkalo. Novo pošiljko z 21 tisoč odmerki smo prejeli prejšnji teden, včeraj pa je vlada sporočila, da bo še dodatnih 100 tisoč odmerkov kupila od Madžarske.
Cepljenje z Janssenom so zdaj začasno prekinili. Zelo redek, a hud stranski učinek, sindrom trombotične trombocitopenije, je opisan za vektorska cepiva, to je poleg Janssena tudi cepivo AstraZenece.
Kdo je ogrožen?
Bolnica, ki je na nevrološko urgenco prišla v ponedeljek zjutraj in pozneje umrla, je bruhala, imela glavobol, motnje vida. Med simptomi, ob katerih je treba takoj poiskati zdravniško pomoč, so še mravljinčenje, motnje govora, šibkost enega dela ali polovice telesa.
“Na te znake naj bodo še posebej pozorni mlajši bolniki, cepljeni z vektorskimi cepivi,” je opozoril vodja službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana Igor Rigler. “Ta zelo zelo zelo redek zaplet se pokaže od tri do 28 dni po cepljenju.”
Na spletnih straneh Javne agencije za zdravila je pri cepivu Janssen zapisano opozorilo, da morajo biti zdravstveni delavci pozorni na znake in simptome trombembolije in/ali trombocitopenije. “Cepljenim osebam je treba naročiti, naj takoj poiščejo zdravniško pomoč, če se jim po cepljenju pojavijo simptomi, kot so zasoplost, bolečine v prsnem košu, bolečine v nogah, otekanje nog ali vztrajna bolečina v trebuhu. Poleg tega morajo zdravniško pomoč takoj poiskati vsi, pri katerih se po cepljenju pojavijo nevrološki simptomi, vključno s hudimi ali vztrajnimi glavoboli, epileptičnimi napadi, spremembami duševnega stanja ali zamegljenim vidom, ali pri katerih se nekaj dni po cepljenju pojavijo podkožne podplutbe (petehije) izven mesta injiciranja.”
Piše tudi, da “so po cepljenju s cepivom COVID-19 Vaccine Janssen zelo redko opazili kombinacijo tromboze in trombocitopenije, v nekaterih primerih s pridruženo krvavitvijo. /…/ Poročali so o primerih s smrtnim izidom. Do teh primerov je prišlo v prvih treh tednih po cepljenju in večinoma pri ženskah, mlajših od 60 let.”
Če se po cepljenju pojavijo simptomi krvnih strdkov z nizkim številom trombocitov, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Ti simptomi so:
– oteženo dihanje,
– bolečine v prsih,
– otekanje okončin,
– vztrajna bolečina v trebuhu,
– nevrološki simptomi vključno s hudim in vztrajnim glavobolom ali zamegljenim vidom,
– številne drobne modrice pod kožo izven mesta injiciranja.
Zelo redki, a hudi stranski učinki
V Sloveniji smo doslej obravnavali dva primera trombotične trombocitopenije po cepljenju. Ena bolnica, ki je bila spomladi cepljena s cepivom AstraZenece, je uspešno okrevala, druga, cepljena z Janssenom, pa je danes žal umrla. Poleg teh dveh so povezavo s cepljenjem potrdili tudi pri slovenski državljanki, ki je bila z Janssenom cepljena v Bruslju.
Po odmevnem primeru smrti spomladi v Bruslju se je pri številnih, cepljenih z vektorskimi cepivi, pojavil strah, da se lahko to zgodi tudi njim. Na urgenci nevrološke klinike v Ljubljani, kamor splošni zdravniki napotijo tiste z (domnevnimi) simptomi, so takrat zaznali za tretjino več sprejemov kot po navadi, to je okrog deset dodatnih pacientov na dan.
Kot je danes povedal vodja službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana Igor Rigler, letos niso zaznali nobenega povečanja števila možganskih kapi ali podobnih nevroloških težav. Ti so letos celo nekoliko redkejši kot v istem obdobju lani oziroma statistično na primerljivi ravni.
“Suvereno lahko govorim o verjetni povezavi s cepljenjem, ki jo mora sicer potrditi še komisija, samo za omenjeni dve bolnici, cepljeni z vektorskimi cepivi,” je zagotovil Rigler. “Vsakega bolnika ob pregledu vprašamo, ali je bil cepljen, ali je prebolel covid-19. Analiziramo sosledje med cepljenjem in dogodkom, in povezave pri nobenem drugem bolniku nismo zaznali.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!