Po ustavitvi cepljenja s cepivom Janssen ostajajo številna vprašanja. Stroka naj bi priporočila, da se prednostno uporablja mRNK cepiva, vendar to priporočilo očitno ni doseglo javnosti. Skriva se v zapisniku enega od sestankov posvetovalne skupine.
Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci dejal, da je ob 10. uri Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pozval, da začasno ustavi cepljenje z vektorskim cepivom Janssen. Za to se je zavzela posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi infektologinja Bojana Beović. Pojasnilo ministra je v spodnjem videoposnetku.
Odločitev sledi smrti mlajše ženske, katere zdravstveno stanje se je poslabšalo po cepljenju z vektorskim cepivom Janssen. Poklukar je pojasnil, da podrobnosti primera ne pozna, odločitev pa je sprejel, ker zaupa stroki.
“Zagotovim lahko, da so stekli vsi predpisani postopki, da se razjasnijo vse okoliščine dogodka oziroma bolezni,” je dejal. Ob tem je izrekel iskreno sožalje svojcem, celotno javnost pa prosil za pieteto in spoštovanje.
Danes zjutraj je bil morda še kdo cepljen s cepivom Janssen, vendar se je dopoldne cepljenje s tem cepivom povsod ustavilo, je dejal Poklukar. V ljubljanskem kliničnem centru so takšno odločitev sprejeli že včeraj zvečer.
Posvetovalna skupina neenotna
Kot je poudaril Poklukar, se je proti covidu-19 cepilo več kot milijon prebivalcev Slovenije, hujši stranski učinki pa so bili izjemno redki. Medtem pa je samo septembra umrlo več kot sto oseb s to boleznijo, je dejal. “Prednosti cepljenja odtehtajo morebitna tveganja,” je dodal.
Bojana Beović je dejala, da je posvetovalna skupina večkrat razpravljala o neželenih učinkih, ki se pojavljajo ob cepljenju z vektorskimi cepivi, med katere poleg Janssena sodi tudi cepivo AstraZenece. Ko je po cepljenju z Janssenom umrla žena slovenskega diplomata v Bruslju, je Belgija prenehala cepiti s tem cepivom, Slovenija pa ne. Poleg tega je bil še en hujši zaplet pri Slovenki, cepljeni z AstraZeneco, ki pa se ni končal tragično.
Skrito priporočilo
Strokovna skupina v razpravah ni bila enotna, je dejala Bojana Beović. Zato so se odločili, da sledijo stališču Evropske agencije za zdravila, po katerem so vektorska cepiva registrirana brez posebnih omejitev. “Smo pa izdali izrecno priporočilo, da se v državi prednostno uporabljajo mRNK cepiva,” je poudarila. mRNK cepivi, s katerimi cepimo v Sloveniji, sta cepivi Pfizerja/BNT in Moderne.
Ob pripombi novinark, da javnost prvič sliši za to priporočilo, je odgovorila, da so priporočila skupine vključena v priporočila NIJZ, ki naj bi jih posredovala naprej. To priporočilo smo s pomočjo NIJZ našli v 8. točki zapisnika sestanka posvetovalne skupine, ki je bil 6. julija. Omenja pa samo “tveganja” cepiva Vaxzevria oziroma AstraZenece, ne pa tudi Janssen.
“Zaradi trenutno nizke aktivnosti epidemije covida-19 v Sloveniji in zadostnih zalog mRNK cepiv, ki so nekoliko bolj učinkovita, je ocena razmerja med koristmi in tveganji za uporabo cepiva Vaxzevria spremenjena, zato člani PSC menijo, da je smiselno v trenutnih okoliščinah prednostno uporabljati mRNK cepiva,” piše v zapisniku.
Po naših informacijah pristojni v Sloveniji o tem priporočilu niso obveščali širše javnosti. “NIJZ je upošteval vsa priporočila strokovne skupine. Priporočila za cepilne centre se redno objavlja, vsa so v cepilnih centrih in so dostopna na naši spletni strani,” nam je dejal direktor NIJZ Milan Krek. Vendar priporočila za prednostno uporabo mRNK cepiv, ki ga omenja Bojana Beović, ni v priporočilih za cepilne centre, ki jih objavlja NIJZ.
Medtem pa je na spletni strani ameriškega centra za nadzor na boleznimi veliko bolj izpostavljeno opozorilo, naj se mlajše ženske zavedajo tveganja krvnih strdkov ob cepljenju s Janssenom.
“Ključno je, da smo prebivalcem omogočili izbiro cepiva,” je dejal Poklukar. Po njegovem mnenju so prebivalci Slovenije slišali priporočilo svetovalne skupine za prednostno cepljenje z mRNK cepivi. Podatki namreč kažejo, da je bilo s temi cepivi cepljenih precej več ljudi kot z Janssenom in AstraZeneco.
Zdravniki so, ko so imeli priložnost, svetovali mRNK cepiva
“Ženskam v rodni dobi zdravniki vedno, ko imamo priložnost, svetujemo, da se raje odločijo za mRNK cepiva kot vektorska cepiva,” je danes za N1 dejal Igor Muževič, predsednik sindikata družinske medicine Praktik.um. Po njegovem mnenju je evropska agencija za zdravila naredila napako, ker ženskam v rodni dobi ni odsvetovala vektorskih cepiv. “Določene države, kot so Danska, Velika Britanija, Belgija in Združene države Amerike, so jih odsvetovale. Ugotovile so, da imamo bolj varna cepiva, sploh za ženske v rodni dobi. Zato smo tudi družinski zdravniki v Sloveniji tako svetovali,” je pojasnil.
Priznal pa je, da je problem dostopnosti družinskih zdravnikov velika ovira, ki je bila prisotna že pred epidemijo. “Nikoli nismo mogli biti toliko dostopni, kot bi morali biti, če bi želeli bolnikom priskrbeti ustrezen standard. Epidemija je to stanje še poslabšala,” je dejal.
Na ta problem je opozorila tudi zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo Duša Hlade Zore. “Obisk cepilnih centrov pa je v zadnjem času tako množičen, da dvomim, da so lahko ljudje tam deležni posvetov,” je dodala.
“Vroča roba”
V zadnjih tednih je bilo cepivo Janssen zelo priljubljeno. Bilo je “vroča roba”, kot se je izrazila vodja cepilnega centra v Zdravstvenem domu Ljubljana Simona Repar Bornšek. Na mnogih cepilnih mestih je Janssena hitro zmanjkalo, zato je vlada včeraj sklenila, da bo od Madžarske kupila 100.000 odmerkov tega cepiva.
Povpraševanja po cepivu AstraZenece je bistveno manj. Bojana Beović je sicer danes povedala, da bi bilo priporočljivo omejitvi tudi uporabo tega cepiva.
Odlok je v nasprotju s stališčem strokovne skupine
Za cepljenje z Janssenom zadostuje en odmerek cepiva, za ostala pa sta potrebna dva. Pred približno dvema tednoma je vlada zelo zaostrila pogoj PCT in s tem spodbudila cepljenje. Cepivo Janssen je edino, pri katerem se pogoj PCT izpolni že takoj po prvem cepljenju. Za izpolnitev tega pogoja z drugimi cepivi je treba čakati na drugi odmerek, torej več tednov. V tem času se morajo ljudje za vstop v številne odprte in zaprte prostore redno testirati.
Tiste, ki so želeli čim prej sodelovati v javnem življenju, je torej vladni odlok spodbujal, naj se cepijo z Janssenom. Tudi preminulo dekle je to cepivo izbralo, ker je želelo biti čim prej “svobodno”, je dejal njen oče. Cepilo naj bi se 16. septembra, dan po tem, ko je začel veljati vladni odlok, ki je zaostril pogoj PCT. Ta vladni odlok pa je bil sprejet dobra dva meseca po tem, ko je posvetovalna skupina priporočila, naj se da prednost mRNK cepivom.
Poklukar je zatrdil, da so o cepljenju z Janssenom veljala enaka pravila kot za cepljenja z ostalimi cepivi. “Za vsa velja enako. QR koda se izda takoj po polnem cepljenju,” je dejal.
Poleg tega so ljudje s cepljenjem izpolnili pogoj PCT, čeprav še niso bili imunizirani. Posameznik je namreč pred okužbo zaščiten šele 14 dni po polnem cepljenju in ne takoj. Zato posvetovalna skupina ni dala takšnega predloga, kot je zapisan v vladnem odloku, je dejala Bojana Beović. Poudarila pa je, da to velja za vsa cepiva in ne samo za Janssen.
Beović in Poklukar sta poudarila, da morajo zato ljudje skrbno prebrati navodila, ki jih dobijo ob cepljenju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje