Menu Item
Kdaj bo konec epidemije je vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi. Skupina epidemiologov in drugih znanstvenikov iz Združenega kraljestva je napovedala štiri možne scenarije za naslednje leto in pol. Vsi scenariji predvidevajo, da bo koronavirus še krožil med prebivalstvom in da se bodo pojavile nove različice.
Znanstvena svetovalna skupina za nujne primere (SAGE) svetuje vladi Združenega kraljestva glede epidemioloških ukrepov. Predvideli so štiri možne scenarije našega prihodnjega življenja s koronavirusom, a že v uvodu zapisali, da ne morejo izključiti niti ugodnejšega poteka od najbolj optimističnega predvidenega scenarija, žal pa ne niti slabšega od najbolj pesimističnega.
Scenarije so spisali na podlagi štirih kriterijev: prenosljivosti virusa, zmožnosti imunskega pobega (da virus okuži tudi že cepljene in prebolele) ter dveh vidikov resnosti bolezni, ki jo povzroči: kako hudo bolezen povzroča virus sam (na primer omikron povzroča blažjo kot delta) in kako resna je bolezen v dejanskih okoliščinah (zaradi imunosti prebolelih in cepljenih ter učinkovitih zdravil ima bolezen za celotno populacijo manj, v nasprotnem primeru pa bolj hude posledice).
Prvi scenarij: V najboljšem primeru
V najboljšem primeru bodo cepiva učinkovala tudi proti novim različicam, te pa ne bodo bolj nalezljive in ne bodo povzročale hujše oblike bolezni. Protivirusna zdravila bodo še naprej učinkovita in bodo preprečevala, da bi ljudje huje zboleli. Pojavljali se bodo le manjši, sezonski ali regionalno omejeni izbruhi.
Z obstoječimi cepivi bi enkrat letno cepili le ranljive skupine.
Drugi scenarij: Zmerno optimističen
Po zmerno optimističnem scenariju se bodo občasno pojavljali valovi okužb zaradi oslabljene imunosti prebivalstva ali novih različic. Imeli bomo boljša in slabša leta, nekatere različice bodo povzročale resnejšo obliko bolezni, podobno kot jo je delta. Večina ljudi bo imela imunsko zaščito, bodo pa zdravila sčasoma postajala manj učinkovita.
V boljših letih se bodo cepili le ranljivi, v slabših pa tudi ostali. V času velikih valov bo treba nositi maske in upoštevati druge osnovne zaščitne ukrepe. Jesensko-zimski val bi bil lahko po nalezljivosti in resnosti bolezni podoben trenutnemu, ki ga povzroča omikron.
Tretji scenarij: Zmerno pesimističen
Po zmerno pesimističnem scenariju se bodo pojavljali ponavljajoči se valovi okužb, ki jih bodo povzročale nepredvidljive nove različice. V slabših letih bodo te enako ali bolj nalezljive kot omikron in bodo povzročale podobno hudo obliko bolezni kot delta.
Obstoječa imunost in vsakoletno cepljenje z novimi cepivi bosta ščitila pred najhujšimi poteki bolezni, odpornost (rezistenca) virusa proti zdravilom pa bo pogostejša. Hudi poteki bolezni in smrti bodo redkejši kot v obdobju, preden smo imeli cepiva, in omejeni na starejše, ranljive in necepljene. V slabših letih bodo v nekaterih državah veljali strožji omejitveni ukrepi.
Četrti scenarij: V najslabšem primeru
V najslabšem primeru, ki ga opisuje četrti scenarij, se bodo zaradi nepopolne cepljenosti v svetovnem merilu, velikega števila okužb prebivalstva in prenosov med živalmi vseskozi pojavljale nove različice. Med njimi bodo nekatere povzročale hujšo obliko bolezni in imele velik imunski pobeg, torej jih ne bosta ustavljali predhodna cepljenost in prebolelost.
Spremembe virusa, ki jih ni mogoče predvideti, bodo povzročale hujšo obliko bolezni in večjo smrtnost tudi v drugih starostnih skupinah kot zdaj. Okužba bo povzročala dolgotrajne posledice za zdravje.
Prostovoljnih zaščitnih ukrepov se večina ne bo držala ali pa bo to povzročalo socialne nemire. V času velikih valov bodo ključnega pomena nefarmakološki ukrepi (maske, razdalja, zračenje in podobno), sploh kadar bodo nove različice prehitele razvoj novih cepiv ali bodo testi postali nezanesljivi.
“Epidemija še zdaleč ni končana”
Avstralska epidemiologinja in biostatističarka dr. Zoë Hyde ob tem na Twitterju dodaja, da se ji najbolj optimističen scenarij ne zdi prav verjeten glede na dozdajšnje izkušnje z virusom. Prav tako se ji v zmerno optimističnem scenariju ne zdi verjetna možnost, da bi se koronavirus pojavljal le občasno, v nekaterih letih. Najbolj verjeten se ji zdi zmerno pesimističen scenarij ob tem pa še dejstvo, da bo okužba povzročala dolgotrajne posledice, kot predvideva najbolj pesimističen scenarij.
“Ključno sporočilo je, da epidemija še zdaleč ni končana,” še zapiše Hyde, “razen če bi imeli to srečo, da se nam zgodi prvi, najboljši možni scenarij. Toda zanašanje na srečo se ne zdi zmagovalna strategija. Da bi premagali virus, bomo morali trdo delati.” Ob tem je kot ključno poudarila cepljenje, pa tudi razvoj novih cepiv, med njimi takih, ki se jih razprši v nos in poleg resnega poteka bolezni preprečujejo tudi okužbo in prenos okužbe.
My 2 cents on the report: the best case scenario doesn’t seem realistic. It’s inconsistent with what’s occurred so far (at least with regard to transmissibility & antigenic evolution). I think elements of the central optimistic scenario are unlikely too, particularly seasonality.
— Dr Zoë Hyde (@DrZoeHyde) February 13, 2022
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje