Medtem ko mnogo ljudi po covidu-19 okreva, se pri nekaterih še mesece po okužbi pojavljajo simptomi, znani kot dolgotrajni covid. Prizadene lahko vsakogar, tudi mlade in aktivne, ki simptomov bolezni praktično niso imeli, največje tveganje pa imajo ženske. Zdravila ni, strokovnjaki pa se bojijo, da bi lahko bile posledice tudi trajne, posebej na področju nevrologije, kjer nas po mnenju znanega slovenskega nevrologa dr. Pirtoška čaka cunami.
Utrujenost, občutek megle v možganih, nespečnost, tesnoba, prebavne težave, bolečina v mišicah in zadihanost. Vse to so simptomi, ki se lahko pojavljajo še tedne, mesece, tudi leto po okužbi. Nekateri se vlečejo vse od akutne infekcije, medtem ko se drugi lahko pojavijo kasneje, potem ko se že zdi, da smo popolnoma okrevali.
Kljub temu da so simptomi dolgotrajnega covida podobni simptomom nekaterih drugih bolezni, se pri dolgotrajnem covidu pojavljajo v večjem obsegu, prisotni so pri vseh starostnih skupinah in so bolj izčrpavajoči, diagnostika pa pravih vzrokov zanje pogosto ne pokaže.
V zadnjem letu so se za ta skupek simptomov uveljavila različna poimenovanja, od long-covida do post-covida, ameriški zdravstveni inštitut (NIH) je tej konstelaciji simptomov nadel formalno ime postakutne posledice covida-19 (angleško postacute sequelae of SARS-CoV-2 infection). V Sloveniji ga najpogosteje opisujemo kot dolgotrajni oziroma dolgi covid ali post-covid.
Zboli lahko prav vsak
Dolgotrajni covid lahko prizadene vsakogar, ne glede na to, v kakšni psihični in fizični kondiciji je bil pred okužbo, in ne glede na predobstoječa bolezenska stanja. Doleti lahko osebe z najtežjim potekom bolezni covid-19, pa tudi tiste s srednjim, blagim ali celo asimptomatskim potekom bolezni. Pravila ni, ugotavlja priznana slovenska infektologinja, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki na kliniki skrbi tudi za postcovidno ambulanto.
Natančnih podatkov o številu ali odstotku dolgotrajnega covida ni, saj mnogi, ki se s težavami spoprijemajo, zdravnikov ne obiščejo. A po nekaterih ocenah strokovnjakov ima dolgotrajni covid od 30 do 50 odstotkov ljudi, ki so bili okuženi s koronavirusom. Težave lahko trajajo od nekaj tednov do več mesecev. Pri nekaterih bolnikih so simptomi prisotni že več kot leto dni, vse od marca lani. Ali bodo njihove težave trajne, pa je po mnenju infektologinje še prezgodaj oceniti.
Med Britanci kar milijon primerov dolgotrajnega covida
Nedavna raziskava britanskega statističnega urada, objavljena 4. junija, je pokazala, da milijon Britancev po štirih tednih še vedno opaža simptome. Število bolnikov, pri katerih so simptomi prisotni še po enem letu, je v zgolj dveh mesecih poskočilo s 70.000 potrjenih primerov marca na skoraj 400.000 maja.
N1
Še nerecenzirana študija raziskovalcev Imperial College iz Londona, ki jo financira britanska vlada, pa je pokazala, da bi dolgotrajni covid lahko imelo več kot 2 milijona Britancev. Več kot tretjina (37,7 odstotka) udeležencev raziskave, objavljene 24. junija, je namreč po 12 tednih imela vsaj en simptom, 14,8 odstotka udeležencev pa vsaj tri simptome.
Tveganje je največje za ženske
Kljub temu da lahko dolgotrajni covid prizadene vsakogar, strokovnjaki ugotavljajo, da je tveganje za ženske dvakrat večje kot za moške. A le za mlajše oziroma do 60. leta, pri teh letih pa se tveganje pri obeh spolih izenači. Vzrokov za večje tveganje pri ženskah bi lahko bilo več. Ena od hipotez, ki jo omenjajo mnogi raziskovalci, to tveganje povezuje z avtoimunskimi mehanizmi, ki bi lahko bili v ozadju dolgotrajnega covida, saj so ženske v splošnem podvržene večjim tveganjem za razvoj avtoimunskih bolezni kot moški.
Na večjo verjetnost za dolgotrajni covid po navedbah študije italijanskih raziskovalcev poleg spola in starosti vpliva tudi višji indeks telesne mase, po podatkih študije britanskega statističnega urada pa imajo največje tveganje osebe, stare od 35 do 69 let, osebe, ki živijo v socialno revnejših območjih, zdravstveni in socialni delavci in osebe z drugimi zdravstvenimi stanji in motnjami. Študija ZOE Covid Symptom pa je pokazala, da imajo večje tveganje za dolgi covid osebe, ki so imele v prvem tednu bolezni več kot pet različnih simptomov.
Postcovidna ambulanta na UKC
Da bi lahko bolje razumeli nianse tega kompleksnega stanja, lahko v grobem ločimo dve različni skupini bolnikov z dolgotrajnimi posledicami covida-19. V prvi skupini so bolniki, ki so bili zaradi težkega poteka covida-19 hospitalizirani in priklopljeni na aparat za mehansko predihavanje, tako imenovane respiratorje, v drugi skupini pa so bolniki z blažjim potekom covida-19, v obdobju, ko bi se stanje že moralo izboljšati, pa njihova življenja omejujejo različni dolgotrajni in izčrpavajoči simptomi.
Denis Sadiković/N1
Postcovidno ambulanto na kliniki za infekcijske bolezni v Ljubljani obiskujejo predvsem bolniki, ki so imeli blag ali zmeren potek bolezni covid-19 in niso bili hospitalizirani. Bolnike sprejemajo enkrat tedensko – vsak petek jih sprejmejo 12, skupno so jih doslej obravnavali že približno 150, pojasnjuje Lejko Zupanc.
Večina hospitaliziranih bolnikov s težjim potekom je naročena na pregled v kontrolni covidni ambulanti na infekcijski kliniki (ambulante v zabojnikih), pri pulmologu ali izbranemu osebnemu zdravniku, najtežji primeri pa so napoteni na rehabilitacijo na Sočo.
Huda utrujenost onemogoča normalno delovanje
Bolnike med drugim spremljajo zadihanost, glavoboli, bolečine v mišicah, izpadanje las, megla v glavi, nespečnost, depresija, zaskrbljenost, panični napadi in utrujenost, ki je po besedah infektologinje lahko tako huda, da povsem onemogoča normalno funkcioniranje. Težave se pogosto navzven ne vidijo, a močno vplivajo na življenje.
Gre tudi za bolnike, ki so bili prej intelektualno in fizično aktivni, sedaj pa svojega običajnega tempa in aktivnosti ne zmorejo več. Prepad med tem njihovimi željami in pričakovanji ter njihovimi zmožnostmi je včasih zelo frustrirajoč. “Bolnik ne razume, kaj se mu dogaja, strah ga je, kakšni so zapleti, ne ve, ali mora počivati, ali lahko kaj dela ali ne, če gre v službo, ne zmore, če je doma, ima slabo vest,” stiske bolnikov opisuje Lejko Zupanc.
N1
Mnogi odgovorov ne dobijo, ker odgovorov včasih ni
Medtem ko se o dolgotrajnem covidu že dolgo govori, velikega napredka pri zdravljenju tega stanja še ni bilo. Pacienti so v stiski, saj od strokovnjakov, od katerih pričakujejo odgovore, teh mnogokrat ne dobijo, saj potek in prognoza ter potencialni dolgoročni simptomi še niso dovolj raziskani.
V stiski pa so ne le bolniki, temveč tudi zdravniki, ki vzrokov za pestro klinično sliko svojih bolnikov pogosto ne najdejo. “Izvidi so normalni in tudi slikovne preiskave vzroka ne pojasnijo,” pravi Lejko Zupanc. Ena od bolnic ima težave že od jeseni. “Ves čas ima patološke laboratorijske izvide, mislili so, da ima pljučno embolijo, pa je niso dokazali, možganski infarkt, pa ga niso dokazali.”
Bolnike zato poskušajo obravnavati interdisciplinarno oziroma glede na težave, ki so najbolj izrazite. Pri nekaterih zadostuje le pogovor s strokovnjakom, včasih pa so potrebne temeljite preiskave morebitnih okvar različnih organov.
Po svetu nastajajo long-covid klinike, v Sloveniji je verjetno ne bo
Da bi pomagali bolnikom z dolgotrajnimi simptomi, po vsem svetu ustanavljajo številne covidne klinike, v katerih pacientom z dolgotrajnim covidom nudijo interdisciplinarno obravnavo. V Sloveniji ljudje pomoč iščejo predvsem skozi obstoječe bolnišnice in osebne zdravnike, specializiranih klinik za dolgotrajni covid pa ni in jih verjetno tudi ne bo, meni Lejko Zupanc. “Sam postopek postavljanja takšne organizacije je precej zapleten in dvomim, da bi nam to uspelo pred koncem epidemije,” pravi.
“Smo se pa dogovorili, kako bomo te bolnike obravnavali. Ključen je izbrani osebni zdravnik, ki bolnika napoti bodisi k pulmologu, kardiologu ali na rehabilitacijo ali v našo postcovidno ambulantno,” dodaja ter poudarja, da se vsekakor bolnikom trudijo omogočiti kompleksno obravnavo.
Mehanizmi delovanja bolezni še niso dobro poznani
Kljub temu da je dolgotrajni covid že dobro prepoznan, mehanizmi v ozadju še niso dobro poznani. Obstajalo različne teorije, ali so simptomi dolgotrajnega covida po naravi avtoimunski ali vnetni ali oboje.
Med mehanizmi, ki bi lahko povzročali dolgotrajni covid, profesorica na Univerzi YaleAkiko Iwasaki omenja več možnosti, ki se med seboj ne izključujejo, in sicer bi lahko bili za to krivi: persistenten virusni rezervoar oziroma virusi, ki v telesu ostajajo dlje časa; fragmenti virusa (RNK, proteini), ki se v telesu zadržujejo še po koncu okužbe ter stimulirajo imunski sistem; ali avto-imunski odziv, ki ga sproži okužba.
Dolgotrajne simptome opažajo tudi pri otrocih
Tudi pri nekaterih otrocih opažajo dolgo trajajoče simptome, ki so podobni kot pri odraslih: občutek težjega dihanja, hitra zadihanost, bolečine v prsnem košu, izrazita utrujenost, nezmožnost koncentracije, glavoboli, vrtoglavice, bolečine v trebuhu, mišicah, rahlo povišana temperatura ipd., pojasnjujejo na ljubljanski infekcijski kliniki.
Doslej so na kliniki obravnavali 25 otrok z najbolj izrazitimi težavami dolgotrajnega covida, ki potrebujejo dodatno diagnostično obravnavo na bolnišničnem nivoju. Več otrok je bilo napotenih tudi v subspecialistične ambulante na Pediatrični kliniki, večino otrok z blažjimi težavami pa obravnavajo izbrani pediatri. Največkrat gre za najstnike, najmlajši otrok, pregledan pri njih, je bil star šest let.
Poleg posledic, ki jih ima na pljuča in ostale organe, po vsem svetu poročajo tudi o nevroloških učinkih dolgotrajnega covida, ki so rezultat več vzrokov in medsebojnih interakcij. Kljub temu da so podatki še vedno pogosto pomanjkljivi, se strokovnjakovi bojijo, da bi lahko imel dolgotrajne nevrološke in psihiatrične posledice – od pospešenega staranja do Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni, depresije in drugih psihiatričnih motenj.
“Že španska gripa je napadla možgane, a je bil tam mehanizem veliko bolj jasen. Tukaj smo upali, da bo nevroloških komplikacij manj, ker pot virusa v možgane ni čisto jasna. In vendarle se zdaj kaže obilje nevroloških in psihiatričnih težav. Mislim, da nas na področju nevrologije čaka pravi cunami, ki se zdaj šele malo nakazuje,” pove priznani slovenski nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.
Opaža, da se hude kognitivne težave pojavljajo tudi pri osebah, ki prej težav niso imele. Posebej ranljive pa so osebe z že obstoječimi nevrodegenerativnimi boleznimi, pri katerih se je stanje po okužbi močno poslabšalo.
Borut Živulović/BOBO
Priznani slovenski nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek meni, da nas na področju nevrologije čaka pravi cunami.
Slovenec soustanovil eno prvih nevroloških covid klinik v ZDA
V Chicagu v ZDA so že kmalu po začetku pandemije ugotovili, da bodo nevrološke posledice velik problem in da bodo mnogi zaradi dolgotrajnega covida potrebovali pomoč, zato so maja lani vzpostavili eno prvih nevroloških covidnih klinik za dolgotrajni covid v ZDA. Soustanovil jo je slovenski nevrolog dr. Dimitri Krainc, Celjan, ki v Chicagu vodi eno najboljših nevroloških klinik v državi, je tudi vodja Centra za nevrogenetiko in predavatelj na Northwestern University Feinberg School of Medicine.
Kot je povedal za N1, ekipa strokovnjakov na kliniki sprejme približno 60 bolnikov na mesec. Medtem ko so v prvih mesecih na kliniki prevladovali pacienti, ki v času akutnega covida niso bili sprejeti v bolnišnico, se je kasneje povečalo tudi število tistih, ki so bili že predhodno hospitalizirani. Svoje paciente aktivno vključujejo tudi v različne raziskave, da bi bolje razumeli dolgotrajni covid, identificirali dejavnike tveganja ter terapije, ki bi lahko bile koristne. Res veliko je namreč še neznanega.
arhiv D. Krainc
Slovenski znanstvenik dr. Dimitri Krainc živi in deluje v Chicagu v ZDA, kjer vodi eno najboljših nevroloških klinik v državi.
Najpogostejši simptom je možganska megla
Kot v podcastu pove Krainčev sodelavec dr. Igor Koralnik, je pot do okrevanja za mnoge paciente dolga. Po približno petih mesecih od pojava simptomov jih le 64 odstotkov meni, da so okrevali.
Med najpogostejšimi simptomi bolnikov, sprejetih na nevrološko covidno kliniko, je možganska megla, ki jo pacienti opisujejo kot motnje pozornosti, spomina in kognitivnih sposobnosti. Ta se pojavlja pri kar 81 odstotkih njihovih pacientov, ki niso bili hospitalizirani, je pokazala nedavna študija, objavljena marca letos. To je ena prvih študij, ki se osredotoča na dolgoročne nevrološke simptome pri ljudeh, ki niso bili hospitalizirani. Opravili so jo na bolnikih, sprejetih na njihovo kliniko med majem in novembrom 2020, ki so imeli simptome daljše od šestih tednov.
Možganska megla predstavlja sklop psiholoških simptomov, vedenjskih sprememb, kognitivnih motenj, zmedenosti in težav s koncentracijo.
Pri 85 odstotkih bolnikov z dolgotrajnim covidom so opazili vsaj pet različnih simptomov. Poleg možganske megle (81 odstotkov) so bili med najpogostejšimi nevrološkimi simptomi še glavobol (68 %), odrevenelost/mravljinčenje (60 %), izguba okusa (59 %), izguba voha (55 %), bolečine v mišicah (55 %), vrtoglavica (47 %), bolečina (43 %), med nenevrološkimi pa utrujenost (85 %), depresija oziroma anksioznost (47 %), kratka sapa (46 %), bolečina v prsih (37 %), nespečnost (33 %).
Študija osvetlila vlogo živčnega sistema pri covidu-19 in dolgem covidu
V nedavno objavljeni raziskavi hospitaliziranih bolnikov, ki jo izpostavlja Krainc, pa raziskovalci Northwestern Medicine ugotavljajo, da je bilo več kot 20 odstotkov bolnikov po štirih mesecih ponovno sprejetih v bolnišnico, od tega 12 odstotkov že v prvem mesecu. Razlog za to pa je ponoven pojav covidu-19 podobnih simptomov, kot so težave z dihanjem, težave s srcem ali bakterijska pljučnica, možganska megla ali težave s spanjem.
Raziskava je pokazala tudi, da je kar 40 odstotkov ljudi, ki so se vrnili v bolnišnico, že pred okužbo imelo nevrološka stanja, kot so epilepsija, kap, demenca ali migrena. Ta ugotovitev po besedah Krainca virus še tesneje povezuje z živčnim sistemom ter pritrjuje predhodnim ugotovitvam raziskovalcev, da predobstoječe nevrološke težave vplivajo na funkcionalno okrevanje in zdravstvene zaplete v mesecih po covidu-19.
Raziskava je še pokazala, da bi terapija s steroidi v začetni fazi hospitalizacije lahko zmanjšala potrebo po vrnitvi v bolnišnico v mesecu dni po odpustitvi, še pove Krainc.
Potreba po specializiranih klinikah bo še dolgo prisotna
Glede na velik delež populacije, ki jo covid-19 prizadene, in pogostost dolgotrajnih simptomov, bo po mnenju Krainca potreba po specializiranih nevroloških covidnih klinikah prisotna še vsaj naslednjih nekaj let. Medtem ko bodo mnogi pacienti povsem okrevali, bodo nekateri potrebovali kronično upravljanje simptomov, opozarja.
“Veliko je še neznanega,” poudarja nevrolog. “Med drugim še ne vemo, na kakšen način bodo kognitivne in profesionalne intervencije vplivale na dolgotrajen potek nevroloških simptomov, ki jih doživljajo covid-19 bolniki. Potrebujemo več raziskav, ki bi spremljale učinke tovrstnih intervencij.”
Kako si bolniki lahko pomagajo?
Bolniki si lahko pomagajo s prepoznavanjem in spremljanjem svojih simptomov, paciente na njihovi kliniki spodbujajo, da dolgoročno spremljajo in zapisujejo svoje simptome ter se držijo priporočila za optimizacijo srčno-žilnega zdravja, vključno z zdravo dieto, omejevanjem pitja alkohola, prenehanjem kajenja. Prav tako je pomembno, da bolniki čim več in čim bolje spijo.
Profimedia
Kaj potrebujemo v prihodnje?
O dolgem covidu danes strokovnjaki sicer vejo mnogo več kot lani, ko so se znašli v skoraj popolni temi, a še vedno premalo, da bi lahko bolezen preprečili ali zdravili. Še vedno ni jasno, kaj povzroča simptome, koliko ljudi je prizadetih, zakaj nekateri zbolijo, medtem ko drugi ne, vse več pa je konsenza, da gre za pomembno bolezen, ki jo bo treba raziskovati in bolje razumeti.
Po vsem svetu že potekajo številne študije, ki bi lahko ponudile odgovore na še mnoga odprta vprašanja. Na ravni družbe in države pa potrebujemo več zavedanja, da se covid-19 ne konča niti ob koncu okužbe niti na vratih bolnišnice, temveč lahko mnoge spremlja še mesece, morda celo leta po okužbi, povzroča stiske, zdravstvene težave in močno krni kvaliteto življenja in morda še bolj kot covid-19 sam obremenjuje zdravstveni sistem in gospodarstvo.
Pandemije namreč še ni konec, ne vemo, kaj nas ob novih različicah, nizki precepljenosti in sproščenem poletju čaka v jeseni. Ob morebitnem naraščanju okužb bo naraščalo tudi število bolnikov z dolgim covidom, ki pa jim bomo kos le ob ustrezni organizaciji zdravstva in strokovnih služb.
Jutri v rubriki Poglobljeno preberite: osebno zgodbo gospoda Bogomirja Robiča, ki je na intenzivni negi zaradi covida-19 preživel 129 dni, kasneje pa še dva meseca na rehabilitaciji na Soči v Ljubljani, kjer skrbijo za takšne bolnike, kako poteka rehabilitacija, s kakšnimi težavami se spopadajo in ali cepiva lahko olajšajo dolgi covid.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje