Menu Item
Avstrija je že vse od lanskega decembra zaradi napovedi uvedbe obveznega cepljenja evropska, če ne že mednarodna senzacija. In nič, niti največji politični korupcijski škandal v zadnjih desetletjih, ki je dodobra premešal avstrijske politične karte, ni tako zelo razdelilo javnosti in na ulice pognalo toliko ljudi kot predlog zakona za uvedbo obveznega cepljenja. A dvoma ni, v Avstriji bo s februarjem cepljenje obvezno. Kaj prinaša avstrijski zakon in kakšna je kljub množičnim protestom geneza sprejemanja te prelomne odločitve, ki je na koncu seveda predvsem politična?
Zdelo se je, da so stvari znova pod nadzorom. Po oktobrski in novembrski kalvariji, ko je število okuženih s koronavirusom v Avstriji preseglo najbolj pesimistične napovedi, bolnišnice in njihovi intenzivni oddelki pa so bili najtežje bitke zadnjih dveh let, je četrto strogo zaprtje države ob sicer prelomljeni politični obljubi, da bo lockdown (ob)veljal le za necepljene, prineslo olajšanje.
Številke so bile zgovorne, potrjevale so, da je novi trdi lockdown deloval. Ljudje so bili olajšani, število hospitaliziranih bolnikov s covidom je z dobrih 3.200 padlo na 1.000, tistih na intenzivni negi s 670 na dobrih 300, število novih dnevnih okužb pa s 15.000 na 3.000.
Tako je tudi skoraj tisoč obiskovalcev 1. januarja letos v dunajski koncertni dvorani Musikverein z maskami na obrazih po enoletnem premoru pod taktirko priznanega dirigenta izraelskih korenin, 79-letnega Daniela Barenboima, znova lahko v živo spremljalo tradicionalni novoletni koncert enega najslavnejših simfoničnih orkestrov na svetu.
Novega, že petega kanclerja v zadnjih štirih letih, ki je po izstopu Svobodnjakov iz koalicije in padcu prve vlade Sebastiana Kurza v njegovi drugi zasedal položaj notranjega ministra, v dvorani ni bilo. Pomenljivo. Ne zaradi protokola, temveč, kot je kancler Karl Nehammer jasno povedal sam, ker bi z udeležbo na slovitem novoletnem koncertu avstrijskemu ljudstvu v teh časih poslal napačno sporočilo.
Toda umiritev razmer je trajala le kratek čas, vsekakor manj od pričakovanj. Že v prvih desetih dneh novega leta je avstrijski urad za javno zdravje znova dosegel neslavni rekord. Na novo okuženih je bilo kar 17.000 ljudi. Ali povedano drugače, potrdili so kar 400-odstotni prirast okužb v zgolj nekaj dneh.
Silno nalezljivi omikron je najbolj prizadel območja z največjo gostoto prebivalstva, še posebej Dunaj. Dvomilijonska prestolnica pod vodstvom glavarja in dunajskega župana Michaela Ludwiga iz vrst socialdemokratov je med vsemi devetimi deželami skoraj ves čas epidemije zaradi pogosto strožjih ukrepov, kot jih je sprejemala avstrijska zvezna vlada, v boju z virusom prednjačila. Omikron je to obrnil na glavo. Gledano glede na število prebivalcev je na Dunaju na novo okuženih skoraj trikrat več kot denimo v Spodnji in Zgornji Avstriji, na Štajerskem, na Koroškem ali na Gradiščanskem.
Rekordna testiranja in milijardna luknja
Po številu opravljenih PCR-testov na prebivalca je Avstrija svetovna rekorderka. Dnevno testira najmanj pol milijona ljudi, včasih celo milijon prebivalcev na dan. Testiranja, ki so brezplačna, so državo lani stala 1,6 milijarde evrov. Minuli teden je vlada za ta namen odobrila še dodaten denar.
To navsezadnje zahtevajo stroga pravila, ki jih je sprejela vlada sama, med njimi so testiranje v šolah trikrat na teden, pogoj PCT na delovnem mestu, omejitev vstopa v restavracije in muzeje. Še vedno pa je v veljavi lockdown za necepljene, ki ga med drugim nadzorujejo avstrijski policisti.
Podatki, ki jih je avstrijski statistični urad objavil pred kratkim, kažejo, da bo epidemija covida-19 v avstrijskih javnih financah navrtala več kot 70-milijardno luknjo. Napovedi o petodstotni gospodarski rasti za naslednji dve leti so sicer optimistične, a je še vedno negotovo, kakšne bodo javnofinančne posledice omikrona.
Vsak nadaljnji teden strogega zaprtja, pravi avstrijski fiskalni svet, državo stane dodatnih 700 milijonov evrov, delna zapora javnega življenja pa tristo milijonov evrov manj.
Tudi zato, predvsem pa zaradi dejstva, da je imela Avstrija še pred decembrom eno najnižjih stopenj precepljenosti v državah zahodne Evrope (pa je bila več kot 65,5-odstotna), cepljenju pa še vedno nasprotuje tretjina prebivalstva, bo najbolj kontroverzni avstrijski zakon zadnjih let, torej zakon o obveznem cepljenju za vse, ki so starejši od 18 let, očitno dobil potrebno parlamentarno podporo.
Parlamentarnih štiri proti ena
V nasprotju s Slovenijo, kjer stroka o vprašanju o obveznem cepljenju za starejše od 50 let ni enotna, prav tako pred bližajočimi se volitvami za uvedbo obveznega cepljenja ni niti odločne politične volje, ima v Avstriji zakon o obveznem cepljenju podporo ne le znotraj koalicije, temveč tudi znotraj opozicije.
Izjema je le svobodnjaška FPÖ. Retorika njenega predsednika, Herberta Kickla, ki je covid prebolel decembra, je ostra: “To je apartheid s cepljenjem, vlada s svojimi ukrepi deli družbo in izvaja strogo politiko grešnega kozla. To je najbolj neumna, lažniva in sadistična vlada v Evropi.”
Predsednik stranke, ki edina ni bila povabljena k oblikovanju besedila zakona, je jasen: “Nismo proti cepljenju, smo pa proti obveznemu cepljenju. Borimo se za to, da nihče, ki bo zavrnil cepljenje, ne bo prikrajšan.” Kickl je še lani na eni izmed svojih tiskovnih konferenc za zdravljenje covida “oglaševal” tudi ivermektin.
To je zdravilo, ki je namenjeno zdravljenju parazitov pri živalih, njegovo učinkovanje na koronavirus nikoli ni bilo dokazano. V Sloveniji ga je med okužbo uživala poslanka Violeta Tomič, kar je v javnosti povzročilo precej začudenja, stranka Levica pa se je od njenega odnosa do covida-19 morala tudi distancirati.
No, Kickl ivermektina, ko je covid preboleval sam, ni jemal, pa ga to vseeno ni ustavilo, da ne bi pozval k “odprti razpravi o stranskih učinkih cepiv in alternativnih možnostih zdravljenja”.
Po mnenju političnih analitikov je stranka FPÖ edina avstrijska stranka, ki v tej krizi izkorišča možnost političnega protesta, da bi po aferi Ibiza nadomestila izgubljeno. Pozornost, ki jo stranka pridobiva s svojim kategoričnim nasprotovanjem obveznemu cepljenju, je namreč edinstvena.
S spodbujanjem in sodelovanjem pri protestih, ki zgolj v glavno mesto redno zvabijo več kot 40.000 ljudi, ohranja visoko stopnjo vplivanja na približno tretjino volilnega telesa, ki nasprotuje (obveznemu) cepljenju. Približno toliko, slabo tretjino vseh glasov, so svobodnjaki namreč prejeli na zadnjih volitvah, preden jim je v obraz eksplodirala politična afera desetletja, korupcijska afera Ibiza.
A dejstvo je, da strankina načelnost ni trdna. Prav tako ni trdno njeno članstvo. Stranka je še leta 1997 zagovarjala obvezna cepljenja, zdaj pa temu nasprotuje, na kar Kickl sicer zamahne z rokami in odgovarja, da cepiva med sabo pač niso primerljiva. Poleg tega se je proti retoriki in načinu vodenja stranke v zadnjem mesecu javno izreklo več njenih vidnih članov. Med njimi nekdanja podkanclerka Susanne Riess, ki je rekla, da “gre za človeška življenja, to se pod Haiderjem ne bi zgodilo”. Prav tako sta do politike stranke kritična nekdanja ministrica za zdravje Beate Hartinger-Klein, ki obvezno cepljenje podpira, in nekdanji predsednik stranke Norbert Hofer, ki je tudi sam cepljen.
Radikalizacija nasprotnikov
Kot v svoji redni rubriki “Preverjanje dejstev” ugotavlja tednik Profil, ima znatno vlogo na proticepilski sentiment v Avstriji ne le politika svobodnjakov, pač pa tudi zasebna televizijska hiša Servus TV v lasti koncerna Red Bull Media, ki že od začetka epidemije podpihuje in podpira kritike vladnih ukrepov in tiste, ki banalizirajo covidno bolezen. Šef televizije Ferdinand Wegscheider, ugotavlja Profil, pa naj bi s svojimi tedenskimi komentarji vzbujal strah pred cepljenjem in z lažnimi novicami prispeval k širjenju teorij zarot.
Tudi to naj bi bili ključni razlogi za vse večjo radikalizacijo nasprotnikov cepljenja. Na desettisoče jih vse od napovedi sprejetja zakona o obveznem cepljenju koraka po ulicah največjih avstrijskih mest.
S transparenti, na katerih piše “detomorilci”, “covid idioti”, “lažnivci”, “uničevalci demokracije”, protestirajo pred bolnišnicami, žalijo zdravnike, z vzkliki “tovarna laži” pa odganjajo novinarje in snemalce javne ORF.
V Linzu, tretjem največjem avstrijskem mestu, so zasedli vrt župana, na Štajerskem je pogorela testna točka v lekarni, že maja lani so policijske racije med zanikovalci virusa odkrile nezakonito orožje in streliva, zdravnica iz Spodnje Avstrije, ki je cepila otroke, pa je prejela več grozilnih klicev in pisem, zato je cepljenje v njeni ordinaciji nekaj dni varovala celo policija.
Dunajski župan Ludwig dodaja, da je ob tem “treba jasno razlikovati med tistimi, ki so zaradi cepljenja zaskrbljeni in imajo morda utemeljene strahove, in med tistimi, ki želijo iz tega črpati politični kapital”.
Kaj bo v avstrijskem zakonu o obveznem cepljenju
Z zakonom o obveznem cepljenju za starejše od 18 let bi Avstrija postala prva država v Evropi, ki bi se v boju zoper epidemijo odločila za tovrsten ukrep. Čeprav je sprva kazalo, da bo cepljenje obvezno za vse starejše od 14 let, bo glede na zadnje napovedi avstrijskega kanclerja obvezno za vse starejše od 18 let.
Med izjeme predlog zakona uvršča nosečnice, ljudi s posebnimi zdravstvenimi težavami, ki se jim cepljenje odsvetuje, ter tiste, ki so covid-19 preboleli pred manj kot pol leta.
Za zdaj kot veljavna štejejo cepiva Pfizerja, AstraZenece, Janssena in Moderne. Kot prvi ključni datum zakon navaja 15. marec. Kdor do tedaj ne bo cepljen ali v centralni cepilni register ne bo vnesel potrdila o izjemi, bo kaznovan.
Kazni so visoke celo za avstrijske razmere, kjer je povprečna letna bruto plača za več kot osem tisoč evrov višja od slovenske. Gredo celo do 3.600 evrov, odvisno od premoženjskega stanja. Zapora namesto denarne kazni pa zakon sploh ne predvideva.
Podobna kazen, do 3.600 evrov, čaka tudi zdravnike, ki bodo izdajali lažna potrdila. Za status polno cepljenega bodo potrebna tri cepljenja. Drugo mora biti opravljeno najkasneje 42 dni po prvem, tretje pa najkasneje 270 dni po drugem.
Prihodke, ki se bodo s kaznimi stekli v javno blagajno, bodo porabili namensko. Denar bo šel bolnišnicam in socialnovarstvenim zavodom.
Zakon o obveznem cepljenju bo predvidoma v veljavi do konca januarja 2024, a nova znanstvena dognanja o virusu in epidemiji lahko njegovo veljavnost tudi skrajšajo. In še: avstrijska vlada v osnutku zakona za naslednji dve leti že zdaj predvideva več sto tisoč pritožb zaradi zakona in s tem tudi več kot 110 milijonov evrov dodatnih stroškov zaradi preobremenjenosti sodišč.
Zakon bo sprejet kmalu
Čeprav tudi znotraj strank, ki so si sicer enotne, da je zakon dober, menijo, da zaradi blažjega poteka bolezni, ki jo povzroča omikron, obvezno cepljenje ni več tako nujno, bo zakon v avstrijskem parlamentu skoraj gotovo potrjen, in to z dvotretjinsko večino.
Osnutek zakona je spisan na sedmih straneh. Nanj je prišlo več kot 180.000 pripomb. Ni dvoma, da so jih večino spisali člani in simpatizerji avstrijskih svobodnjakov.
Pristojni zdravstveni odbor bo zakon pretresal že na začetku naslednjega tedna, dokončno pa naj bi bil sprejet konec tega meseca. Že zdaj je jasno, da kljub poslanim pripombam večjih sprememb v zakonu ne bo.
Ministrica, zadolžena za ustavo, Karoline Edtstadler, zagotavlja, da bi zakon ob morebitni pritožbi prestal tudi ustavno presojo. Tudi zato, ker zadnji podatki raziskav potrjujejo, da cepiva še vedno dovolj zanesljivo učinkujejo ob okužbi z virusom in da torej so smiselna.
Pred dnevi sta o časovni izvedbi zakona sicer podvomila državni centralni zdravstveni podatkovni center in podjetje ELGA GmbH, ki bo zadolženo za tehnični nadzor nad izvedbo zakona, češ da tehničnega vmesnika za samodejno pošiljanje kazni kršiteljem zakona pred aprilom ni mogoče uvesti. Toda zdravstveni minister Wolfgang Mückstein je odločen, da zakon in z njim obvezno cepljenje za vse starejše od 18 let začne veljati februarja.
Ker zaradi tehničnih razlogov, na katere je opozoril prav državni cepilni register, avtomatično pošiljanje kazni do aprila ne bo mogoče. bodo od 15. marca dalje kontrole (naključno) na ulici izvajali avstrijski policisti.
500 evrov za vse, ki gredo po poživitveni odmerek?
Z zakonom ali brez njega, dejstvo je, da Avstrija, ko gre za polno precepljenost, z 72 odstotki kljub delnemu izboljšanju te slike v zadnjih tednih za zdaj ostaja na repu zahodnoevropskih držav, med vsemi članicami EU pa je šele na 15. mestu.
To so odstotki, o katerih lahko v Sloveniji samo sanjamo. Pri nas je z dvema odmerkoma cepiva cepljenih približno 57 odstotkov populacije, s poživitvenim pa okoli 25 odstotkov populacije.
Obvezno cepljenje bo precepljenost prebivalstva v Avstriji zagotovo zvišalo. Morda bo k višjim številkam prispeval tudi predlog predsednice socialdemokratov Pamele Rendi Wagner o 500 evrih nagrade vsem cepljenim s tretjim odmerkom cepiva. A da sta za pogovore o tej ideji odprta, sta potrdila tako kancler Nehammer kot tudi vicekancler Kogler.
Kakšni bodo odstotki, si ne upa napovedati nihče, a politika računa, da bi bilo do poletja v Avstriji s tremi odmerki cepiva cepljene približno 80 odstotkov populacije, stroka računa oziroma upa še na večji odstotek.
Ne bo enostavno, navsezadnje je uzakonitev obveznega cepljenja prelomna odločitev, ki ji del avstrijske javnosti zares vztrajno nasprotuje. Nastopijo lahko tudi politične posledice. Kakšne bodo, se bo videlo že v jeseni, ko bodo šli Avstrijci na predsedniške volitve.
A nekaj je gotovo, nihče več si v Avstriji ne želi več kot 800.000 preverjanj in kontrol, ki jih je zgolj v zadnjem lockdownu morala opraviti policija. In nihče več si ne želi še enega popolnega zaprtja države. Ljudje čakajo, da bo epidemije čim prej konec in dan, ko se bodo lahko vrnili v normalno življenje. Cepljenje bo ta dan Avstrijcem gotovo približalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje