Koronavirus znova v vzponu, v bolnišnicah za zdaj brez težav

Aljaž Uršej/N1

V zadnjih tednih se je število zabeleženih okužb s koronavirusom znova začelo povečevati, potem ko je od sredine oktobra stagniralo. Gre za pričakovano rast v jesensko-zimskem času, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ukrepe bi uvedli le, če bi se zaradi covida začele polniti tudi bolnišnice - a tam se je število covidnih bolnikov povečalo le za malo. Razmere lahko hitro poslabša veseli december. Epidemiologe najbolj skrbi, da petina starejših od 60 let sploh ni cepljenih - prav ti pa najpogosteje zbolijo za hujšo obliko covida, ki terja hospitalizacijo.

Zadnja dva tedna se dnevno število zabeleženih okužb s koronavirusom znova povečuje, potem ko je od sredine oktobra stagniralo. Sredi novembra so jih povprečno potrdili po okrog 650 na dan, v zadnjih dneh se številka približuje 1200 dnevno. Reprodukcijsko število, ki kaže, koliko oseb v povprečju okuži vsak okuženi, je R=1,1. Število, večje od 1, pomeni, da je epidemija v vzponu.

Gre za pričakovano rast v jesensko-zimskem času, ki je posledica hladnejšega vremena in pogostejšega druženja v notranjosti, kar omogoča hitrejše širjenje respiratornih okužb, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Podobno je tudi v drugih evropskih državah, trenutno o večjem porastu okužb poročajo iz Avstrije, Italije in Francije.

Povečuje se tudi število tistih, ki obolevajo zaradi “običajnih prehladov” – njihovi najpogostejši povzročitelji so rinovirusi -, v zadnjih tednih pa se je začela tudi sezona gripe. Da gre za normalno stanje v tem času, pravijo epidemiologi. Število akutnih okužb dihal običajno doseže vrh v januarju ali februarju, kdaj bo vrh dosegel tokratni val koronavirusa, pa je težko napovedati, pojasnjujejo.

Skupaj se je od začetka epidemije v bolnišnicah zdravilo več kot 34 tisoč covidnih bolnikov. Umrlo jih je več kot 6.900. Potrjenih primerov okužb je bilo skupaj več kot 1.256.000.

V bolnišnicah razmeroma mirno

Po današnjih podatkih je v bolnišnicah 186 covidnih bolnikov. Število se nekoliko povečuje, sredi novembra jih je bilo hkrati hospitaliziranih okrog 150. A je stanje daleč od kritičnega. Na začetku oktobra se je število bližalo 400, pred enim letom, v začetku decembra 2021, pa je bilo skupaj v bolnišnicah več kot 1100 covidnih bolnikov. Pomirja tudi dejstvo, da porast hospitaliziranih zaznavajo samo na navadnih oddelkih, na enotah intenzivne terapije pa za zdaj število stagnira pri okrog 20. K učinkovitosti zdravljenja prispevajo tudi nova zdravila.

Omikron pri mladih in zdravih le redko povzroči resnejšo obliko bolezni. Drugače pa je lahko pri starejših. Kot je dobro vidno iz spodnjega prikaza, je stopnja tveganja za hospitalizacijo pri starejših od 65 let bistveno večja pri necepljenih kot pri cepljenih. Graf prikazuje tveganje, da se po okužbi s koronavirusom pojavi SARI – to je angleška kratica za resno akutno okužbo dihal oziroma covidno pljučnico.

Stanje v bolnišnicah se lahko hitro poslabša, predvsem če se bo virus med ‘veselim decembrom’ razširil med starejše. Epidemiologov ne skrbijo toliko okužbe po domovih za starejše, saj so imeli tam organizirano cepljenje, ampak ostali del prebivalstva nad 60 letom. Zaradi slabe precepljenosti te skupine, ki ima večje tveganje za hujši potek bolezni, epidemiologi opozarjajo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami v Evropi bolj ranljiva. Petina starejših od 60 let sploh ni cepljenih. Za prvi poživitveni odmerek se je odločilo 60 odstotkov starejših od 60 let, za drugega pa manj kot desetina. Delež je nižji od povprečja Evropske unije. Z drugim poživitvenim odmerkom je pri nas skupaj cepljenih nekaj čez 70 tisoč oseb.

V Centru za nalezljive bolezni NIJZ dodajajo, da je še posebej zaščita starejših s cepljenjem ključna, da ostanemo brez eskalacije posameznih faz. Povedano drugače – da se zasedenost bolnišnic bistveno ne poveča, ukrepi, kot je nošenje mask, pa ostanejo neobvezni. Dodatno tveganje za povečano obremenitev zdravstvenega sistema pomeni gripa, ki bi se lahko letos ob sproščenem življenju brez ukrepov razširila bolj kot v prvih dveh letih epidemije koronavirusa. Zato bi bilo koristno, da se starejši in druge ranljive skupine – med njimi so tudi osebe s povečano težo, nosečnice in majhni otroci – cepijo proti gripi, saj cepljenje preprečuje hude poteke bolezni.

Po prvotnih skrbeh, da bi nova podrazličica omikrona, imenovana kerber (BQ.1 in BQ1.1), povzročila rast okužb, za zdaj kaže, da se ne širi tako agresivno. Po zadnjih podatkih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano omenjena podrazličica v Sloveniji še ni prevladujoča. Tudi v evropskih državah, kjer je najnovejša različica prevladala, pa ugotavljajo, da se od prejšnjih ne razlikuje bistveno.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.