Menu Item
Medtem ko se v teh dneh omenja možnost finančne participacije za hospitalizacijo necepljenih covidnih bolnikov, je vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar bolj naklonjena sistemu, ki ga uvaja Grčija. Tam bo posameznikom, ki se ne bodo proti covidu-19 cepili z vsaj enim odmerkom, grozila denarna kazen. Logar je prav tako povedala, da v strokovni skupini za covid-19 poteka razprava o možnostih začetka sproščanja covidnih ukrepov, ko bi se število bolnikov v enotah intenzivne terapije spustilo pod 100.
Infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je v današnji izjavi za medije ponovila stališče glede obveznega cepljenja. Opomnila je, da so v skupini že podali svoje mnenje – torej da bi bil predlog uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičen za vse starejše od 50 let.
Cepljenje bi bilo upravičeno “za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni,” je pojasnila in ob tem dodala, da gredo tudi usmeritve Evropske unije v smeri uvedbe obveznega cepljenja.
Logar je komentirala tudi idejo o uvedbi plačila bolnišničnega zdravljenja za osebe, ki niso cepljenje proti covidu-19. Kot je dejala, se ji osebno ne zdi pravično, da bi “kaznovali samo tiste, ki pridejo v bolnišnico”. Sama je tako bolj naklonjena uvedbi sistema po zgledu Grčije. Tam bodo morali starejši od 60 let do 16. januarja prejeti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, v nasprotnem primeru jim grozi 100 evrov denarne kazni mesečno.
Logar je ob tem izpostavila, da je slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja dober in da je marsikje v tujini cena dodatnega zavarovanja odvisna od dejavnikov tveganja posameznika. Obžalovala je, da cepljenje razdvaja slovensko družbo, saj iz držav z visoko precepljenostjo ne poročajo o tako velikem številu stranskih učinkov, kot jih v Sloveniji izpostavljajo necepljeni”.
Sproščanje ukrepov, ko bo število bolnikov na intenzivni negi padlo pod 100
V strokovni skupini za covid-19 prav tako poteka razprava o možnostih začetka sproščanja covidnih ukrepov, ko bi se število bolnikov v enotah intenzivne terapije spustilo pod 100. A kot je danes povedala Logar, se je v preteklosti že izkazalo, da prehitro sproščanje ukrepov vodi v ponovno poslabšanje stanja. Ob tem je kot primer poslabšanja navedla januar, ko se je epidemiološka slika poslabšala po razrahljanih ukrepih med lanskoletnimi božično-novoletnimi prazniki. “Tega si letos ob tolikšni zasedenosti intenzivnih postelj ne moremo privoščiti,” je poudarila.
Spomnila je na stanje v covidnih bolnišnicah, ki je še vedno zaostreno. Delovanje covidnih oddelkov je po njenih besedah še vedno na nivoju t. i. “katastrofalne medicine” in je torej primerljivo z delovanjem v primeru množičnih nesreč. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan zdravijo 1.059 covidnih bolnikov, 269 pa jih potrebuje intenzivno nego.
Upadanje epidemije v zadnjih dneh se po njenih besedah na ljubljanski infekcijski kliniki še ne pozna. Še vedno se dnevno ukvarjajo s premeščanjem bolnikov z intenzivnih enot, ki niso več kužni, v t. i. čiste intenzivne enote, da bi zagotovili dovolj postelj za covidne bolnike s kritičnim potekom bolezni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje