Doslej je bilo v Sloveniji opravljenih več kot 2,5 milijona PCR-testov in kar 14 milijonov hitrih testov. Samo včeraj je bilo opravljenih 124 tisoč hitrih testov, od novega leta pa 3,6 milijona. Vsak od njih pomeni 7 evrov stroška za davkoplačevalce, tudi če je test izveden na nepravilen način in pokaže napačen rezultat. V preteklih tednih, ko je bilo število okužb na vrhuncu, je več ljudi poročalo tudi, da so bili ob testiranju na testiranem mestu negativni, na samotestiranju doma pa pozitivni.
“Doma sem se samotestiral in bil pozitiven. Odpravil sem se na testirno točko v Ljubljano in bil presenečen nad rezultatom, ki je bil negativen, saj sem bil prepričan, da sem res okužen, imel sem tudi blage simptome.”
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je trenutno v državi s koronavirusom aktivno okuženih več kot 160 tisoč posameznikov. Več kot je okužb (in testiranj), več je tudi primerov napačnih rezultatov, kot ga je opisal naš sogovornik. Če se vam zgodi kaj podobnega, pristojni svetujejo, da opravite še en test.
Lažno negativen rezultat je lahko posledica tega, da bris ni bil odvzet pravilno. Ob tem vodja svetovalne skupine Mateja Logar poudarja, da morajo zdravstveni delavci brise jemati iz nosno-žrelnega prostora, in ne iz nosu, kar pomeni, da je treba palčko potisniti precej globoko v nos.
Ob omikronu se je izkazalo tudi, da je lahko bris, ko ga vzamejo iz nosu, negativen, iz ust pa pozitiven. Medtem ko so uradna navodila še vedno taka, da se brise jemlje samo iz nosu, saj v kompletih za testiranje ni ustreznih palčk za jemanje brisa iz ustnega dela žrela, pa na nekaterih testirnih mestih, sploh če za to prosite sami, vzamejo bris iz ust in nosu.
V bolnišnicah previdnejši
Drugače pa je v bolnišnicah. Redno testiranje je tam nujno za pravočasno ustavitev širjenja virusa po oddelkih, zato so lažni rezultati lahko še toliko nevarnejši kot v splošni populaciji.
V bolnišnicah tako brise praviloma jemljejo iz nosnožrelenega prostora, včasih pa tudi v kombinaciji z brisom ustnega dela žrela. “Palčke so drugačne, za žrelo so debelejše kot za nosnožrelni prostor. Brisov nosu pri nas ne delamo, ker je občutljivost za omikron slaba,” pojasnjuje Tatjana Mrvič, vodja Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v ljubljanskem kliničnem centru.
Število tistih, ki so se s koronavirusom okužili v bolnišnici, se je v času omikrona zelo povečalo, kažejo podatki NIJZ. Več je tudi bolnikov, za katere se po prvem negativnem testu ob sprejemu v bolnišnico pozneje izkaže, da so okuženi.
Lažno negativni, lažno pozitivni
“Pomanjkljivost hitrih antigenskih testov je, da jih je ogromno vrst, da niso standardizirani. Med njimi so zelo dobri in precej manj dobri,” je nedavno v intervjuju za N1 povedal dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Razlog za lažno negativen rezultat je lahko poleg nepravilno odvzetega brisa tudi slaba občutljivost testa.
Dokler je veljal protokol, da se pozitiven hitri test potrdi še z zanesljivejšim PCR-testom, so na NIJZ spremljali tudi delež lažno pozitivnih hitrih testov.
Od 1. do 16. januarja (do takrat so objavljeni podatki) so hitri testi okužbo pokazali pri 10.102 posameznikih, pri katerih je bil pozneje opravljen tudi PCR-test. Pri 869 med njimi je PCR pokazal negativen rezultat. Ob nepravilno odvzetem brisu je lahko sicer tudi PCR-test lažno negativen, če to zanemarimo, pa je bilo v tem obdobju tako lažno pozitivnih slabih 9 odstotkov hitrih testov.
O sproščanju prihodnji teden
Vrh omikrona je, kot kažejo številke okužb, mimo. Vrh števila covidnih bolnikov na navadnih in intenzivnih oddelkih napovedovalci epidemije prav tako pričakujejo še v tem tednu. Potem ko bo število covidnih bolnikov v bolnišnicah doseglo vrh, lahko pričakujemo sproščanje ukrepov, je napovedala vodja vladne svetovalne skupine Mateja Logar.
Skupina strokovnjakov naj bi se z vlado sestala v torek, ko bodo pretehtali tudi morebitno sproščanje ukrepov. Kot je Logar napovedala za Radio Slovenija, “bi bilo lahko prvo sproščanje ukrepov v trgovinski dejavnosti, vendar je v tem trenutku še težko govoriti o tem, kdaj in kako se bodo sproščali posamezni epidemiološki ukrepi in kateri bodo morda še ostali veljavni”. Sproščanje ukrepov v bolnišnicah, šolah in socialnih ustanovah bo potekalo drugače kot v splošni populaciji, saj morajo omenjene ustanove ostati varne.
Čeprav prebolela okužba in cepljenje nekoliko slabše ščitita pred okužbo s trenutno prevladujočo različico omikron, je pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT) po njeni oceni še vedno smiseln. “Pogovarjamo pa se, kje so področja, kjer bi pogoj PCT tudi v Sloveniji varno umaknili iz uporabe,” je še poudarila Logar
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje