Menu ItemSmo na vrhu petega vala, že padamo. Kaj nas čaka? O tem je spregovorila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ Nuška Čakš Jager, ki je sodelovala na vladni novinarski konferenci. Kot je dejala, nas je virus že marsikdaj presenetil, a vsi modeli kažejo, da se bližajo boljši časi.
Vrh petega vala smo očitno dosegli, saj je iz dneva v dan zaznati padec okužb. Včeraj je bilo potrjenih 11.668 okužb ob opravljenih 103.514 hitrih in 3.808 PCR-testih, dan prej pa je bilo potrjenih več kot 16.600 okužb.
Nov režim testiranja je po oceni vodje posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojane Beović ustrezen, dokler je okužb s koronavirusom v populaciji veliko. Ko se bo število okužb zmanjšalo, pa bo čas za prehod na prejšnji režim, ko je bilo za potrditev okužbe obvezno PCR-testiranje.
Če nas virus ne preseneti, sledijo boljši časi
O tem, kje smo v poteku epidemije, je na novinarski konferenci spregovorila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ Nuška Čakš Jager.
Naše število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh močno presega povprečje EU. Uvoženih primerov ni veliko, epidemiološka poizvedovanja pa ob takšnem številu okužb beležijo največ ljudi, ki ne vedo, kje so se okužili. Nad 18 let je v Sloveniji cepljenih 68 odstotkov ljudi.
V domovih za starejše zaznavajo veliko povečanje števila okužb, a so večinoma asimptomatske. Mnogi izvedo za okužbo pri rutinskem testiranju. “Vidimo, da je to cepljenje, ki je intenzivno potekalo v DSO, res v dobrobit naših starostnikov. To se vidi tudi po številu presežnih smrti, ki jih je veliko manj,” je dejala namestnica Maria Fafangla.
“Vsi matematični modeli kažejo, da se bližamo boljšemu scenariju. A v vse, kar se predvideva, je težko vkalkulirati obnašanje virusa, saj nihče ne ve, kaj bo naredil. Pripravljamo se tudi na možnost, da se pojavi kaj novega in nas preseneti, oziroma na to, kako bi s strokovnega vidika prehod v normalno življenje lahko izpeljali. Spoštujem virus, ki nam je že marsikaj pripravil, a z upanjem,” je dejala o tem, kaj nas čaka.
Ker sledi podaljšani vikend, je treba ozavestiti, da epidemije še ni konec, je poudarila Čakš Jager, in spoštovati osnovne higienske ukrepe.
Epidemiološke razmere v Evropi
Kot je povedala Čakš Jager, je po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije različica omikron že prevladujoča, 57 držav pa poroča o drugem tipu omikrona (BA.2). V EU se bližamo milijonu smrti zaradi covida od začetka pandemije. Negativen trend med drugim zaznavajo v Italiji, Španiji, Irski in Belgiji.
Evropski center za spremljanje bolezni navaja, da je v Evropi trenutno število novih primerov in smrti stabilno. A Slovenija spada med države z zelo visoko stopnjo tveganja, takih je še 12 drugih. Le tri države imajo zmerno stopnjo tveganja, še nobena pa nizke. Zaščita po cepljenju in prebolevnosti je pri omikronu nižja, in zato je velik del populacije dovzeten za okužbo, a vseeno smo zaščiteni pred hujšim potekom bolezni. Predvsem je pomemben poživitveni odmerek.
Ni še minilo dovolj časa, kaj se bo dogajalo po prebolelem omikronu, a ker je toliko okužb, obstaja strah, da bo težav po covidu več. Značilnost po vsej EU je, da je obremenitev zdravstvenega sistema res velika, dogaja pa se izjemno hiter prenos okužb. Skrb vzbujajoči sta tudi odsotnost zdravstvenih delavcev in zmanjšana funkcionalnost družbe zaradi karanten, še pravi Čakš Jager z NIJZ.
Epidemiološki ukrepi ostajajo – higiena rok, distanca in seveda nošnja maske ter prezračevanje prostorov. ECDC pa poziva tudi, naj države ohranjajo kapacitete za testiranje in iskanje kontaktov s poudarkom na izolaciji in karanteni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!