Menu Item
Novi podrazličici omikrona BQ.1 in BQ.1.1 so v Nemčiji poimenovali kerber, po troglavem psu iz grške mitologije. Kerber je še nekoliko bolj nalezljiv od prejšnjih različic in se hitro širi v ZDA in Evropi. Njegov delež v Sloveniji se je v dveh tednih povečal z manj kot odstotka na sedem odstotkov. Če ste preboleli omikron BA.5 ali ste se nedavno cepili, ste pred okužbo s kerberjem razmeroma varni, pravi dr. Roman Jerala. Za zdaj ne kaže, da bi povzročil novo rast okužb, tudi število novih primerov stagnira, je pa vprašanje, kaj bodo prinesli prihodnji tedni jeseni in zime, ko se bomo vsi več zadrževali v notranjosti in se bo koronavirus zato širil intenzivneje.
Število novih primerov koronavirusa v Sloveniji od začetka oktobra upada, kažejo podatki sledilnika. V začetku oktobra smo dnevno potrdili tudi po 2.300 okužb, ta teden pa precej manj, približno 650. Tudi v bolnišnicah je – kar zadeva covid – razmeroma mirno. Ob vrhu 11. oktobra je bilo hkrati hospitaliziranih 383 bolnikov (127 s covidom kot vodilno diagnozo), včeraj pa 165 (66 s covidom kot vodilno diagnozo).
Sta se pa v zadnjem mesecu razširili novi podrazličici omikrona BQ.1 in BQ.1.1. “Različice BQ izhajajo iz trenutno prevladujoče podrazličice omikrona BA.5, imajo pa še dodatne mutacije,” pojasnjuje dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podatke o deležu posameznih različic koronavirusa v populaciji spremljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V predzadnjem poročilu so pregledali vzorce okuženih z začetka oktobra (do 15. 10.), med katerimi je bil delež podrazličic BQ manj kot pol odstotka. V zadnjem sekvenciranju okuženih v drugi polovici oktobra (do 29. 10.) pa je bil ta delež že okrog sedem odstotkov. “Na NLZOH smo do 29. 10. potrdili šest primerov z različico BQ.1 in 29 primerov z različico BQ.1.1. Predvsem delež podrazličice BQ.1.1 narašča. Težko je na začetku napovedati kdaj oziroma če sploh bo podrazličica BQ.1.1 postala prevladujoča. Če bo trend naraščanja ostal takšen, kot se trenutno kaže, bi lahko prevladala v roku enega do dveh mesecev,” pojasnjujejo v nacionalnem laboratoriju.
Delež se hitro povečuje po vsej Evropi. V državah, kjer določajo podrazličice na razmeroma velikem in torej relevantnem vzorcu brisov okuženih, je bil delež različic BQ.1 od 8- do 36-odstoten, hitro pa se povečuje tudi v Združenih državah Amerike. Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC) je podrazličico BQ.1 in njene podlinije, med njimi BQ.1.1, označil kot “skrb vzbujajoče”. Na podlagi njihove trenutne razširjenosti in stopnje rasti v ECDC predvidevajo, da bodo te različice konec novembra ali v začetku decembra presegle polovico vseh primerov v Evropi, v začetku prihodnjega leta pa 80 odstotkov. Zato poudarjajo pomen (poživitvenega) cepljenja vseh, starejših od 60 let.
Bi nas to moralo skrbeti? “Za zdaj ne,” na naše vprašanje odgovarja dr. Jerala. “V Evropi se resda povečuje delež omenjene podrazličice, ne raste pa skupno število okužb,” pravi in dodaja, da se je za zdaj različica izkazala za manj zaskrbljujočo, kot so predvidevali sprva. Bila naj bi še za kakšnih deset odstotkov bolj nalezljiva – kot vse nove koronavirusne različice doslej – kar pomeni, da bo sčasoma prevladala.
Cepiva delujejo
Kot še razloži Jerala, izhaja BQ.1 iz zadnjih podrazličic omikrona BA.4/5. “Kaže, da so tisti, ki so že preboleli eno od teh dveh različic, kar dobro zaščiteni. Ker je to precejšen delež populacije, za zdaj ne kaže, da bi nova različica povzročala porast okužb, le njen delež med okužbami postaja večji,” pravi. Prav tako ne kaže, da bi novi omikron povzročal hujšo obliko bolezni, nekoliko skrbi le dejstvo, da proti novim različicam slabo oziroma ne delujejo protitelesa, s katerimi (predvsem necepljene) bolnike, ki spadajo med rizične, zdravijo ob okužbi.
Kombinirano cepivo, ki je mešanica cepiva proti osnovni vuhanski različici koronavirusa in cepiva proti omikronu BA.4./5, zelo dobro deluje tudi proti novima podrazličicama. “Ščiti nekoliko bolje, ni pa ta razlika drastična, kot če ste bili (nedavno) cepljeni s prvotnim cepivom proti covidu,” še dodaja biokemik Jerala. “So pa slabo zaščiteni tisti, ki so preboleli denimo delto ali katero od prvih različic.” Pravi, da se situacija lahko poslabša v naslednjih tednih jeseni in zime, ko se bomo vsi več zadrževali v notranjosti in se bo koronavirus zato širil intenzivneje. Prav tako pa se bodo koronavirusnim okužbam pridružile okužbe z gripo in drugimi respiratornimi virusi. Porast respiratornih okužb že zaznavajo na ljubljanski pediatrični kliniki, Slovenija je pa vodilna v Evropi po pojavnosti okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Zadnje študije sicer kažejo, da prilagojeno bispecifično (kombinirano) mRNK cepivo precej poveča nevtralizacijo različice BA.5, vendar le nekoliko več kot osvežitveni odmerek z izvornim cepivom. BA.5 (skupaj s svojimi podrazličicami, tudi BQ.1) je razlog za več kot 96 odstotkov vseh novih primerov pri nas.
Dve študiji kažeta, da prilagojeno bispecifično mRNA cepivo precej poveča nevtralizacijo različice BA.5, vendar le nekoliko več kot osvežitveni odmerek z izvornim cepivom. https://t.co/0iaI4APoDUhttps://t.co/7fKsWRhjkI
— Roman Jerala (@rjerala) October 26, 2022
🧵 pic.twitter.com/8kyxjVg4Qy
Od kot mitološko ime?
Ime za to novo različico omikrona prihaja iz Nemčije. BQ.1 in BQ.1.1 so krstili za “peklenskega psa” oziroma kerberja, ime pa se je najprej pojavilo na Twitterju. Po grški mitologiji je Kerber troglava pošast, ki straži vrata podzemlja Hada in pazi, da ne bi kakšna umrla duša zbežala iz podzemlja ali kakšna živa duša vanj vstopila. Običajno je Kerber (Cerberus) upodobljen kot troglavi pes z zmajevim repom, ki mu iz telesa rastejo kače.
Verjetno se je ime prijelo, ker si ga je lažje zapomniti kot številke in črke številnih novih (pod)različic, ki se ves čas porajajo. Podobna neuradna imena so dobile tudi nekatere prejšnje različice. Omikron BA.2.75 so poimenovali po kentavru.
Kljub zloveščemu imenu pa ni nobenih znakov, da bi BQ.1 in BQ.1.1 povzročala resnejše simptome. “Peklenski pes zagotovo ni primerno ime,” je poimenovanje za agencijo DPA komentiral Carsten Watzl, generalni sekretar nemškega združenja za imunologijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje