Menu Item
NIJZ je danes cepilnim centrom po državi dostavil prvih 8.460 odmerkov novega Pfizerjevega cepiva, ki je prilagojeno prvotni različici koronavirusa in podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5. Potem ko smo prvo pošiljko tega cepiva – 100.800 odmerkov – prejeli na začetku tedna, enako količino na NIJZ pričakujejo v prihodnjem tednu. To cepivo je registrirano zgolj za poživitvene odmerke. Kateri zdravstveni domovi so novo cepivo naročili?
V prvi polovici meseca smo prejeli Pfizerjevo cepivo, ki je prilagojeno prvotni različici koronavirusa in podrazličici omikron BA.1, danes pa je NIJZ cepilnim centrom dostavil še drugo v vrsti prilagojenih cepiv, tokrat podrazličicama BA.4 in BA.5.
Prve odmerke so naročili v 27 cepilnih centrih: v UKC Ljubljana, UKC Maribor, v Kranju, Celju, Črnomlju, Gornji Radgoni, Grosupljem, Hrastniku, Kamniku, Kočevju, Laškem, Lendavi, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Šmarjah pri Jelšah, Zagorju, Domžalah, Idriji, Novi Gorici, Novem mestu, Piranu, na Ptuju, Bledu, v Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu, Zdravstvenem domu dr. Jožeta Potrate, v Zdravstveni postaji Nazarje in ljubljanski območni enoti NIJZ.
Več informacij o novem cepivu je na voljo v članku Koronska dilema: se cepiti zdaj ali čakati na novo cepivo? Odgovarja dr. Ihan.
Novo cepivo je k nam prišlo, ko smo že zajahali jesenski val koronavirusa. Včeraj so v laboratorijih ob 951 PCR in 8.072 hitrih antigenskih testih potrdili 2.386 okužb, hkrati pa po zadnjih podatkih covid sledilnika ostajamo najslabši po številu novih primerov na 100.00 prebivalcev v zadnjih sedmih dneh v Evropi (to sicer lahko pripišemo tudi temu, da je Slovenija država, ki ohranja visoko raven testiranja).
Po številu cepljenih na repu evropske lestvice
Kljub temu precepljenost pri nas ostaja nizka, za osnovno cepljenje se je do zdaj odločilo 58 odstotkov Slovencev, medtem ko je evropsko povprečje (gre za podatek, ki velja za Evropski gospodarski prostor, torej tudi za Norveško, Islandijo in Liechtenstein) slabih 73 odstotkov. Manjši odstotek osnovno cepljenih prebivalcev je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni le še v štirih državah: v Bolgariji, Romuniji, na Slovaškem in Hrvaškem.
Nič bolje nam ne gre pri cepljenju z drugim poživitvenim odmerkom. Pred tednom dni, ko so začeli cepiti z novim cepivom, ki je prilagojeno omikronski podrazličici BA.1, so sicer iz Zdravstvenega doma Ljubljana poročali o povečanem zanimanju, zaradi zasedenosti terminov so morali aktivirati celo dodatno ekipo za cepljenje. Ker nekateri zdravstveni domovi novega cepiva niso naročili takoj, naj bi namreč na cepljenje v prestolnico prihajali ljudje z vseh koncev države. A za drugi poživitveni odmerek se je do zdaj odločilo le dobrih 17 tisoč ljudi oziroma en odstotek. Evropsko povprečje je 6,4 odstotka. Največji delež cepljenih z drugim poživitvenim odmerkom je pri nas med starejšimi nad 90 let, pa še ta je majhen. Komaj pet odstotkov oziroma 1.000 ljudi se je od julija do danes cepilo z dvema dodatnima odmerkoma.
NIJZ: Z drugim poživitvenim odmerkom se lahko cepijo vsi starejši od 18 let. Priporočeno je starejšim od 60 let, še posebej pa ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov starejših in starejšim od 80 let.
“Če želimo iti mirno skozi to jesen in zimo, moramo zaščititi najranljivejše,” je prejšnji teden opozarjal vodja posvetovalne skupine pri NIJZ Mario Fafangel in pozval vse starejše od 60 let k cepljenju. A druge cepilne strategije ali spodbujanja k cepljenju proti covidu-19 do danes v Sloveniji nismo videli.
Da bo javnost o vsem obveščena pravočasno, odgovarjajo na ministrstvu za zdravje, kjer skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje “pripravljajo aktivnosti za promocijsko kampanjo za samozaščito prebivalcev in promocijo cepljenja tako za covid-19 kot tudi gripo”. A po naših informacijah ni bil objavljen niti razpis za izvajalca promocijske kampanje.
Tudi ko govorimo o cepljenju proti gripi, je Slovenija na repu evropske lestvice. Po podatkih Eurostata se je leta 2018 cepilo dobrih 41 odstotkov Evropejcev, starejših od 65 let. V precepljenosti vodi Irska (68,5 odstotka), Slovenija pa z 12,5 odstotka zaseda tretje najslabše mesto (nižjo precepljenost imajo le še v Estoniji in Latviji).
V mnogih zdravstvenih domovih cepljenje le eno uro na teden
V prestolnici je cepljenje proti covidu-19 še vedno relativno dostopno. Poleg Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer cepijo tudi ob sobotah, mobilne cepilne enote cepijo še v nakupovalnem središču Aleja, na Kongresnem trgu in v prostorih Pacienta vsak dan, razen ob vikendih. Vsak torek cepijo tudi na urgenci ljubljanskega UKC. Več organizacije pa je potrebne, če se želite cepiti v kakšni drugi regiji. V mnogih zdravstvenih domovih namreč cepljenje poteka le nekaj ur na teden.
V primorsko-notranjski regiji denimo cepijo le v zdravstvenih domovih v Ilirski Bistrici, Postojni in Cerknici. V zadnjem so termini na voljo le ob torkih od 13. do 18. ure in tja se morajo – če se želijo cepiti – zapeljati tudi prebivalci Blok, saj v Zdravstveni enoti Nova vas ne cepijo.
Podobno je tudi na Goriškem. V Zdravstvenem domu Tolmin cepljenje izvajajo le eno uro na teden: ob četrtkih med 15. in 16. uro. Medtem v Kobaridu in Bovcu sploh ne cepijo, zato se morajo na primer Bovčani zapeljati dobrih 35 kilometrov stran, kar lahko za starejše iz odročnih krajev pomeni velik logistični zalogaj. Pa čeprav na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da so “izvajalce cepljenja že pred časom pozvali, naj cepljenje organizirajo tako, da bo čim bolj dostopno vsem”.
Podroben seznam cepilnih centrov po državi je objavljen na strani NIJZ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
