Otroci in covid-19: kakšna so dozdajšnja znanstvena dognanja

Skupina znanstvenikov je v reviji Science objavila članek o doslej znanih dejstvih o otrocih in covidu-19, ki ga povzemamo spodaj. Marsikaj je po več kot dveh letih in pol od pojava novega koronavirusa že znanega, bo pa – tako pišejo znanstveniki – sploh za razumevanje dolgoročnih posledic covida pri otrocih potrebnih še veliko raziskav.

Zakaj otroci večinoma prebolevajo covid v blažji obliki?

Pandemija covida-19 je prinesla številna presenečenja, med drugim to, da otroci običajno zbolijo manj hudo kot odrasli. To je pri respiratornih boleznih (boleznih dihal) sicer nenavadno. Eno od ključnih vprašanj od začetka pandemije je tako, zakaj imajo dojenčki in majhni otroci blažji klinični potek covida po okužbi z novim koronavirusom, so pa bolj ranljivi za "stare" patogene. Vse skupine prebivalstva (ljudje vseh starosti) so bile "naivne" za SARS-CoV-2, saj se naši imunski sistemi z njim pred epidemijo še niso srečali. Drugače je s "starimi" virusi, ki že dolga leta krožijo med ljudmi. Starejši otroci in odrasli imajo zaradi predhodne izpostavljenosti in cepljenja boljšo specifično imunost, torej odpornost proti točno določenemu patogenu.
Otroci pa imajo – to je najbolj verjeten odgovor na zgornje vprašanje – bolj izraženo prirojeno oziroma naravno nespecifično imunost, ki ni usmerjena proti specifičnim patogenom. Njen učinek je sicer kratkotrajen, saj nima imunskega spomina. Imunske celice prirojene imunosti so še posebej aktivne na sluznicah, tudi na sluznici dihal. Hiter odziv imunskega sistema otroške sluznice v primerjavi s sluznico odraslega pomeni, da lahko virus uniči, še preden vstopi v telo. To je verjeten razlog, da mnogi otroci bolezen prebolevajo asimptomatsko.

Izkušnje z otroškim prebolevanjem po okužbi z novejšimi, bolj nalezljivimi različicami koronavirusa kažejo, da ima prirojena imunost še vedno pomembno vlogo. Obstaja pa bojazen, da se bodo pojavile nove različice, ki se bodo lažje izogibale prirojeni imunosti.

Zakajseprinekaterihotrocihrazvije večorganski vnetni sindrom?

Večorganski vnetni sindrom (MIS-C) se pojavi v 3 do 6 tednih po blagi ali asimptomatski okužbi s koronavirusom. Medtem ko se huda oblika covida najpogosteje pojavlja pri starejših, se večorganski vnetni sindrom najpogosteje razvije pri zdravih otrocih med 6. in 12. letom starosti. Pojavita se vročina in vnetje več pomembnih organov, najpogosteje srca, žil in prebavil. Statistika iz ZDA kaže, da se je MIS-C pojavil pri treh

38,40]" class="word">od

41,43]" class="word">10.0

44,46]" class="word">00

48,51]" class="word">okuženih,

60,67]" class="word">mlajših

68,70]" class="word">od

71,73]" class="word">21

74,77]" class="word">let,

81,88]" class="word">stopnja smrtnosti pa je

101,105]" class="word">0,8

106,108]" class="word">%. Pri prebolevnikih so mogoče tudi trajne poškodbe srca.

109,117]" class="word">Kot dejavnik tveganja so prepoznali debelost, saj je predebelih približno 30 odstotkov o

140,145]" class="word">trok z vnetnim sindromom,

160,166]" class="word">vendar pa

173,178]" class="word">vloga debelosti

179,181]" class="word">in

182,188]" class="word">vzroki

189,191]" class="word">za

192,200]" class="word">nastanek

201,206]" class="word">MIS-C

207,215]" class="word">ostajajo

216,223]" class="word">neznani. Opredelili so tudi nekatere genetske dejavnike, ki spo

252,262]" class="word">dbujajo

263,273]" class="word">prekomerno

274,280]" class="word">vnetje.

367,368]" class="word">Vendar pa študije še niso dale jasnega odgovora na vprašanje, zakaj se bolezen pojavi pri prej

431,438]" class="word">zdravih

439,446]" class="word">otrocih, ki so covid preboleli v blagi ali celo

461,476]" class="word">asimptomatski obliki.

Po okužbi z omikronom se v primerjavi s prejšnjimi različicami večorganski vnetni sindrom pojavi redkeje in v manj resni obliki. Š

10,17]" class="word">tudije so

18,26]" class="word">pokazale,

28,30]" class="word">da

31,40]" class="word">cepljenje

41,46]" class="word">proti covidu zmanjša tveganje za razvoj sindroma pri otrocih, 

90,98]" class="word">verjetno

99,100]" class="word">zaradi manjšega

113,121]" class="word">tveganja

122,124]" class="word">za

125,131]" class="word">okužbo. S

146,153]" class="word">plošna

154,163]" class="word">pojavnost

164,169]" class="word">MIS-C

173,175]" class="word">se

176,185]" class="word">zmanjšuje, tudi zaradi vse večjega deleža cepljenih in prebolelih med otroki.

Dolgi covid pri otrocih

Večina otrok po covidu popolnoma okreva, pri nekaterih pa se pojavijo trajni simptomi, znani kot dolgi covid. Ocene o razširjenosti dolgega covida pri otrocih se gibljejo od 1 : 4 do 1 : 100, odvisno od metodologije raziskave in definicije bolezni. Po ocenah tamkajšnjega statističnega urada je v Združenem kraljestvu okrog 120 tisoč otrok*, ki trpijo zaradi posledic dolgega covida, med njimi jih ima 26 tisoč simptome, ki trajajo več kot eno leto. Pri četrtini otrok so simptomi vztrajali več mesecev po hospitalizaciji zaradi akutne okužbe, pri skoraj desetini otrok pa je bilo prizadetih več organskih sistemov. Dolgi covid se je pojavil tudi pri otrocih, ki so osnovno bolezen preboleli v blagi ali asimptomatski obliki. Skupaj so poročali o več kot 200 različnih simptomih, ki so prizadeli vse organe.

Avtorji članka poudarjajo, da je podatke težko interpretirati, saj definicije o dolgem covidu pri otrocih še ni. Prav tako ne obstajajo standardni kriteriji za diagnozo dolgega covida. Pričakovati je, da se bo mednarodna pediatrična stroka o tem poenotila v letu 2023. "To bo pomemben korak v prepoznavanju in obravnavi bolezni," dodajajo avtorji. Za zdaj sicer velja, da je skrb vzbujajoče, če otrok po covidu ne okreva povsem po štirih tednih. Da ima dolgi covid, pa velja, če simptomi še ne izginejo po 12 tednih. Pri starejših otrocih (nad 6 let) in najstnikih je tveganje, da bodo simptomi dolgega covida dolgotrajni, večje, so ugotovili v študijah. Podobno velja za otroke z alergijskimi boleznimi.

Otroke, ki trpijo zaradi dolgega covida, lahko razdelimo v dve skupini. Prvi ne morejo normalno funkcionirati zaradi simptomov, kot so (med drugim) bolečina, utrujenost, poslabšanje simptomov po naporu, glavoboli in kognitivne težave. V drugi skupini so tisti, ki imajo dodatne poinfekcijske zaplete, kot so večorganski vnetni sindrom, nevrološke motnje, miokarditis. Domnevajo tudi, da prebolevanje covida povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa I pri otrocih. Vzrok za to še ni znan in terja dodatne raziskave.

Glede na vse našteto je zelo pomembno, da se trudimo – ne glede na večinoma blago prebolevanje bolezni – zmanjšati virusno breme v otroški populaciji. Število okužb lahko zmanjšamo predvsem s cepljenjem in ureditvijo ustreznih prezračevalnih sistemov v šolah, pišejo avtorji.

*Združeno kraljestvo ima približno 33-krat toliko prebivalcev kot Slovenija.

Vloga otrok pri širjenju koronavirusa

V začetku pandemije je bila vloga otrok kot prenašalcev novega koronavirusa močno podcenjena. Šole so bile takrat namreč večinoma zaprte.

91,95]" class="word">Zdaj

96,105]" class="word">obstajajo

106,115]" class="word">nedvoumni

116,122]" class="word">dokazi,

124,126]" class="word">da

127,132]" class="word">imajo

133,139]" class="word">otroci

140,148]" class="word">pomembno

149,154]" class="word">vlogo

155,158]" class="word">pri širjenju. Vlogo, ki jo ima oseba ali skupina pri širjenju virusa, določa kombinacija izpostavljenosti (verjetnost izpostavljenosti okužbi), dovzetnosti (verjetnost okužbe v primeru izpostavljenosti) in prenosljivosti (verjetnost prenosa na druge v primeru okužbe). Avtorji sklepajo, da je pomembna vloga otrok pri prenosu koronavirusa verjetno posledica večje izpostavljenosti v šolah.
Razlogov za to je več. V šolah se na stotine otrok vsak dan meša v natrpanih notranjih prostorih, ki so pogosto slabo prezračevani, kar olajša prenos okužbe. Poleg tega okužbo pri otrocih zlahka spregledamo, saj jo v primerjavi z odraslimi pogosteje prebolevajo asimptomatsko ali z razmeroma blagimi ali netipičnimi simptomi.

Najjasnejše ugotovitve o vlogi otrok pri prenosu v populacijo izhajajo iz študij, ki so pokazale znatno zmanjšanje oziroma povečanje rasti epidemije, ko so bile šole zaprte oziroma odprte.

Zelo obsežne študije, ki so jih izvedli v ZDA, Združenem kraljestvu in na Danskem, so pokazale, da imajo odrasli, ki živijo z otroki, večje tveganje za okužbo kot tisti, ki živijo brez otrok. Ugotavljajo pa tudi, da lahko z ukrepi v šolah močno zmanjšamo število izbruhov v šolah in posledično tudi v populaciji. Ključni ukrepi so ureditev prezračevalnih sistemov, uporaba zaščitnih mask v času, ko je virusa v populaciji veliko, cepljenje in redno testiranje šolarjev.

Pomen cepljenja otrok proti covidu

Razlogi za cepljenje otrok so jasni, pišejo avtorji članka. Nedavni valovi, ki sta jih povzročili različici delta in omikron, so nas naučili, da okužbe za otroke niso tako neškodljive, kot se je zdelo prej. 

0,2]" class="word">Po

3,11]" class="word">podatkih

12,18]" class="word">Sklada

19,28]" class="word">Združenih

29,36]" class="word">narodov

37,39]" class="word">za

40,46]" class="word">otroke (

48,54]" class="word">Unicef)

56,58]" class="word">je

59,61]" class="word">na

62,70]" class="word">svetovni

71,76]" class="word">ravni

77,83]" class="word">zaradi covida

93,102]" class="word">življenje

103,111]" class="word">izgubilo okrog

112,115]" class="word">17 tisoč ot

120,125]" class="word">rok

126,128]" class="word">in

129,141]" class="word">mladostnikov,

143,145]" class="word">od

146,150]" class="word">tega polovica

157,164]" class="word">mlajših

165,167]" class="word">od

168,170]" class="word">10

171,174]" class="word">let. Ta

191,199]" class="word">številka

200,207]" class="word">temelji

208,210]" class="word">na starejših ocenah o skupno

211,214]" class="word">4,4

215,223]" class="word">milijona

229,234]" class="word">smrti

235,241]" class="word">zaradi covida (v vsej populaciji v 91 državah). Zdaj vemo, da je šlo za p

289,299]" class="word">odcenjeno

300,308]" class="word">številko.

310,314]" class="word">Novejše u

316,325]" class="word">gotovitve

326,334]" class="word">Svetovne

335,346]" class="word">zdravstvene

347,359]" class="word">organizacije (WHO)

360,361]" class="word">o

362,366]" class="word">14,9

367,375]" class="word">milijona

376,385]" class="word">presežnih

386,391]" class="word">smrti

392,394]" class="word">na

395,399]" class="word">svetu 

406,412]" class="word">skupaj

413,414]" class="word">z u

416,427]" class="word">gotovitvijo

428,436]" class="word">Unicefa,

438,440]" class="word">da

441,443]" class="word">je 0

445,447]" class="word">,4 odstotka 

450,455]" class="word">smrti

456,462]" class="word">zaradi covida

472,475]" class="word">med

476,482]" class="word">otroki

483,485]" class="word">in

486,497]" class="word">mladostniki,

504,506]" class="word">bi

507,512]" class="word">lahko

513,521]" class="word">pomenila,

523,525]" class="word">da jih

526,528]" class="word">je

529,531]" class="word">do

532,536]" class="word">zdaj u

538,542]" class="word">mrlo

543,546]" class="word">kar

547,549]" class="word">60 tisoč. Če številka drži, pomeni, da je s

598,606]" class="word">mrtnost

607,612]" class="word">otrok

613,619]" class="word">zaradi covida podobna

641,651]" class="word">smrtnosti

652,658]" class="word">zaradi

659,668]" class="word">nekaterih

669,675]" class="word">drugih b

677,683]" class="word">olezni,

685,687]" class="word">ki

688,691]" class="word">jih

692,694]" class="word">je

695,701]" class="word">mogoče

702,712]" class="word">preprečiti

713,714]" class="word">s

715,725]" class="word">cepljenjem,

727,730]" class="word">kot je 

734,741]" class="word">otroški

742,752]" class="word">meningitis,

834,836]" class="word">in je skoraj 

852,856]" class="word">tako velika

864,867]" class="word">kot

868,876]" class="word">smrtnost

877,883]" class="word">zaradi

884,889]" class="word">ošpic.

Poleg možnosti za zmanjšanje števila smrti zaradi covida med otroki ima cepljenje še druge dokazane koristi. V valu različice delta poleti in jeseni 2021 je bilo v ZDA največ hospitalizacij med necepljenimi mladostniki. Le 8 odstotkov hospitaliziranih mladostnikov je bilo polno cepljenih, se je pa ta delež povečal na nekaj več kot 20 odstotkov decembra 2021, ko se je že širil (tudi) omikron, pravi raziskava. Še ena študija je pokazala, da sta bila dva odmerka Pfizerjevega cepiva več kot 90-odstotno učinkovita pri zaščiti pred večorganskim vnetnim sindromom.

Relevantnih raziskav o delovanju cepljenja pri preprečevanju dolgega covida pri otrocih še ni, vendar pa nekatera pediatrična združenja zagovarjajo cepljenje otrok s tem razlogom na podlagi dokazov pri odraslih. Obsežne študije v ZDA in Evropi so potrdile varnost cepljenja otrok. Kljub temu, dokazanim koristim in navdušeni podpori večine pediatričnih združenj pa se za cepljenje otrok še vedno odloči malo staršev. V južnih zveznih državah ZDA je tako cepljenih le okrog 15 odstotkov otrok, starih od 5 do 11 let. K zaskrbljenosti prispeva tudi vse večji aktivizem proti cepljenju, ki je usmerjen proti vsem pediatričnim cepljenjem, ne le proti covidu. Zato, pišejo avtorji članka, je nujno pospešiti prizadevanja za izobraževanje staršev o resnosti okužb pri otrocih in pozitivnem vplivu cepljenja na zdravje. Hkrati potrebujemo razširjene študije o učinkovitosti cepiv za otroke – tako za že odobrena cepiva mRNK kot novejša cepiva. Ta cepiva bi lahko sčasoma vključili v rutinske programe imunizacije otrok, da bi se izognili okužbam s koronavirusom, piše Science.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.