Menu Item
Za koronavirusom zbolevajo tudi cepljeni, kažejo svetovni podatki. V Izraelu polovico okužb naštejejo med tistimi, ki so se cepili. Prebolevniki zbolevajo redkeje, smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o podaljšanju obdobja, v katerem se prebolevnikom priznava zaščito, razmišlja infektologinja Bojana Beović. Razmišljanje o namerni izpostavitvi okužbi je tvegano, dodaja, saj se številni soočajo z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami.
Kljub visoki precepljenosti, po podatkih Washington Posta je cepljenih 85 odstotkov odraslih Izraelcev, se okužbe v državi širijo. Okoli polovico okuženih naj bi predstavljali cepljeni, ki zbolevajo tudi za hujšo obliko bolezni. Boljša slika je med prebolevniki. Koronavirus je prebolelo devet odstotkov Izraelcev, v tem valu pa predstavljajo en odstotek primerov.
Kaj pomenijo izraelski podatki?
“Številke niti niso nepričakovane,” je odgovorila vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. “Dokler ne bo dosežena res visoka precepljenost, ne moremo pričakovati, da se bo širjenje virusa ustavilo,” je dodala. Cepljenje pa niti ne predstavlja 100-odstotne zaščite pred okužbo s koronavirusom.
Izraelski podatki kažejo, da po cepljenju manjša zaščita pred samo okužbo in simptomatično boleznijo. Ne pride pa do zmanjšanja učinkovitosti cepiva pred zbolevanjem za hudo obliko bolezni, je dejala infektologinja.
V Izraelu glede na podatke ocenjujejo, da Pfizerjevo cepivo pred alfa različico ščiti 95 odstotno, pred delta različico pa 64 odstotno. Pred simptomatsko okužbo z alfa različico covida-19 po njihovih navedbah ščiti 97 odstotno, pred delta pa 64. A je cepivo proti hujši obliki bolezni (delta) učinkovito 93-odstotno, v primeru alfa različice pa 97,5.
Zaščita po cepljenju nikoli ni popolna, zato lahko tudi cepljeni huje zbolijo. Beović je ponovno poudarila, da je pomembno, da se cepi čim več prebivalcev in da s tem prepreči kroženje virusa.
Večja kot je precepljenost populacije, več okužb bo med cepljenimi, pa trdi ameriška epidemiologinja Katelyn Jetelina. Če so v neki skupnosti cepljeni vsi in v njej pride do prenosa okužbe, bodo torej vse okužbe med cepljenimi, je zapisala v blogu.
So prebolevniki zaščiteni bolje kot cepljeni?
Sprva je prevladovalo mnenje, da so cepljeni zaščiteni bolje, saj je koncentracija protiteles, ki nastanejo pri cepljenju, višja od tiste, ki jo povzroči prebolela bolezen. “To se mi je zdelo nenavadno, saj praviloma pri drugih infekcijskih boleznih, proti katerim se cepi, prebolelost bolje ščiti pred ponovnimi okužbami kot cepljenje,” je povedala Beović.
Klinični podatki, torej podatki iz realnosti in ne iz laboratorija, kažejo, da prebolelost ščiti bolje. “A tudi tukaj ne moremo računati na 100-odstotno zaščito. Verjetno so najbolje zaščiteni tisti, ki so preboleli in se potem cepijo,” je dodala.
Se bo čas, v katerem so prebolevniki zaščiteni, podaljšal?
“Na podlagi tega, da očitno prebolevnost predstavlja dobro zaščito, bi bilo verjetno smiselno podaljšati obdobje, za katerega menimo, da je oseba po prebolelosti zaščitena,” je odgovorila Beović. Trenutno je to obdobje opredeljeno na šest mesecev, cepljenim pa zaščita velja devet mesecev. Glede na to, da so prebolevniki zaščiteno bolje ali pa vsaj enako kot cepljeni, bi bilo smiselno obdobji izenačiti, je ocenila.
A podatke o tem, kako dolgo zaščito omogočata cepljenje in prebolelost, znanstveniki še zbirajo. “Naše stališče se spreminja, glede na informacije, ki so znane,” je dodala. Sicer v tujini večinoma prebolevnikom priznavajo šestmesečno obdobje, v katerem so zaščiteni. Razlikujejo pa se priporočila o njihovem cepljenju.
Ali preboleli in cepljeni širijo virus?
Vsi, ki se okužijo, lahko širijo virus. Zelo verjetno je, da so okuženi, ki niso cepljeni ali prebolevniki, kužni bolj kot tisti okuženi, ki so cepljeni ali prebolevniki, sklepa Beović. Predvideva, da je pri slednjih količina virusa manjša. Verjetnost okužbe pa je močno odvisna od stika z okuženo osebo – če je stik tesen, je verjetnost prenosa okužbe večja.
Se bo jeseni treba cepiti s poživitvenim, t. i. tretjim odmerkom?
Kako dolgo zaščito zagotavlja cepljenje pred okužbo s koronavirusom, še ni jasno. Prva cepljenja so se začela lani poleti oz. jeseni, od njih ni minilo niti še leto, je poudarila Beović. V strokovnih krogih obstajata dve stališči: nekateri menijo, da bo zaščita trajala vsaj letno in da je ponovno cepljenje jeseni odveč, drugi pa, da bi bilo s poživitvenim odmerkom smiselno cepiti tiste, pri katerih je pričakovan slabši imunski odziv na cepljenje. Gre za starejše prebivalce in kronične bolnike, zlasti z boleznimi imunskega sistema. Beović se sama bolj nagiba k slednji možnosti.
Strokovnjaki pred sprejemom priporočila še čakajo na nekatere rezultate, o tem se mora izreči tudi evropska agencija za zdravila. Predlog za cepljenje s tretjim odmerkom je vložilo podjetje Pfizer.
Preboleli so sicer zaščiteni bolje, pa vendar, kakšne posledice pusti covid?
Med tistimi, ki so preboleli okužbo s koronavirusom, se tudi po bolezni pojavljajo številne težave. Prebolevniki tako navajajo, da imajo težave z vohom in okusom, pogosteje kihajo, se hitreje utrudijo, … Več težav imajo s posameznimi organi, ki so posledica dolgotrajnega vnetja, je dejala Beović. Pogosteje imajo tudi težave z mentalnim zdravjem, nekateri bolniki po prebolelem virusu trpijo za posttravmatsko stresno motnjo.
“Gre za preplet stanj. Specifične terapije za to žal ni, svetujemo simptomatsko terapijo ob bolečinah, počitek in prilagoditev življenja,” je povedala Beović. Dodaja, da je to, da bi se izpostavili okužbi in s tem pridobili zaščito, je še vedno tvegano.
Koliko prebolevnikov se sooča s posledicami koronavirusa?
Zadnje raziskave kažejo, da je devet mesecev po okužbi vsaj en simptom prisoten pri 30 odstotkih prebivalcev, ki so okužbo preboleli, je navedla vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar.
Kakšne so posledice dolgotrajnih zdravstvenih težav po prebolelem covidu-19 na življenje?
Dolgotrajne posledice pri ljudeh povzročajo tudi socialne stiske, je izkušnje iz ambulante strnila Beović. Težave po preboleli bolezni namreč pestijo tudi mlade, ki so sredi življenja in so zaposleni. Bolezen, ki se na njihovem zdravju odraža še več tednov ali mesecev, tako intenzivno poseže v njihovo življenje. “Pogosto je to za ljudi, ki so sredi življenja, ta prekinitev zelo moteča,” je povedala Beović.
Podaljša se tudi bolniški stalež. Mladi, ki običajno niso redno zaposleni, pa poročajo, da zaradi tega izgubljajo tudi zaposlitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje