Z včerajšnjim rekordom potrjenih okužb se je Slovenija zavihtela na vrh lestvice držav Evropske unije. Na zemljevidu okužb smo obarvani s črno, tako hudo kot pri nas je le še v treh baltskih državah. Podatki jasno kažejo, kako učinkovito je cepljenje, saj se koronavirus najpočasneje širi v državah z najvišjim deležem cepljenih. Slovenija ostaja med najslabše precepljenimi državami EU, za nami so le Poljska, Hrvaška, Slovaška, Romunija in Bolgarija.
Slovenija se je z včerajšnjim visokim številom okuženih uvrstila na prvo mesto med evropskimi državami in močno vodi pred drugouvrščeno Hrvaško, sledijo baltske države in Slovaška. Na evropskem zemljevidu okužb smo obarvani črno, saj smo jih v 7-dnevnem povprečju potrdili več kot tisoč na milijon prebivalcev. Podobno hudo kot pri nas je le še v treh baltskih državah: Estoniji, Litvi in Latviji, a se je v slednji po zaprtju države za vse, cepljene in necepljene, število novih okužb začelo zniževati.
Cepljenje deluje
V jesenskem času je delta različica na severni polobli dobila nov zagon. Število okužb je v zadnjih tednih začelo naraščati v vseh evropskih državah, a podatki jasno kažejo, da je najhuje v slabo precepljenih državah in obratno. Koronavirus se najpočasneje širi v državah z najvišjim deležem cepljenih: na Malti, v Italiji, Španiji in na Portugalskem. Da je razlog dobra precepljenost in ne morda južna lega oziroma ugodne vremenske razmere, pa kažejo podatki iz dobro precepljenih Finske in Francije. Medtem ko se krivulja slabo precepljenih držav strmo vzpenja, imajo v dobro precepljenih državah razmere pod nadzorom.
N1
Slovenija ostaja med najslabše precepljenimi državami EU, za nami so le Poljska, Hrvaška, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Pri nas je z vsaj enim odmerkom cepljenih 1.192.842 prebivalcev, kar je 57 odstotkov. Zanimiv je primer Latvije, v kateri je precepljenost v zgolj nekaj tednih poskočila z 48 odstotkov na 63 odstotkov, potem ko se je njihov zdravstveni sistem skoraj zlomil pod težo novih okužb in so morali zapreti državo.
V Sloveniji je tako med novookuženimi kot med hospitaliziranimi delež cepljenih razmeroma visok, približno 35-odstoten. Cepljenje bolj kot posameznika varuje družbo kot celoto, saj dobra precepljenost upočasnjuje širjenje virusa med vsemi, ne le necepljenimi.
Kam z bolniki, ko bo prostora zmanjkalo?
V slovenskih bolnišnicah je 761 pacientov, od tega 177 v intenzivni terapiji. Medtem ko na navadnih oddelkih lahko pripravijo dodatne postelje (lani decembra, ko je bilo najhuje, je bilo hkrati hospitaliziranih 1300 covidnih bolnikov), je prostora na intenzivni terapiji vse manj.
Včeraj smo na N1 poročali tudi, da se je v koalicijskih vrstah omenjala tudi možnost, da bi vlada lahko zaprosila za mednarodno pomoč. To bi pomenilo, da bi na pomoč v slovenske bolnišnice, ki se v izjemno zaostrenih zdravstvenih razmerah spopadajo še z veliko kadrovsko stisko, prišlo zdravstveno osebje iz tujine ali pa bi slovenske covidne bolnike v tujino vozili na zdravljenje. Koordinator za covidne bolniške postelje na Ministrstvu za zdravje Robert Carotta je sicer za Radio Slovenija potrdil, da se z drugimi državami dogovarjamo tudi o pomoči pri oskrbi bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. “Ministrstvo za zdravje je začelo postopek sodelovanja z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo, kjer bomo zaprosili za eventualno pomoč pri oskrbi intenzivnih covidnih pacientov.” Če bomo na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic presegli maksimalne kapacitete, bi bolnike lahko premeščali v eno od omenjenih držav.
N1
Na zemljevidu okužb smo obarvani s črno, tako hudo kot pri nas je le še v treh baltskih državah. Pri primerjavi z državami sveta je treba upoštevati, da je manjše število zaznanih okužb lahko tudi posledica nedostopnosti testiranja v manj razvitih državah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje