"Zavzemam se za obvezno cepljenje javnih uslužbencev — predvsem zdravstvenih in šolnikov," meni Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije. Kot je dodal, je necepljenje nedopustno, ko je na voljo učinkovito orodje, ki je brezplačno. "Po drugi strani pa zahtevati, da davkoplačevalci plačujemo teste, ker nekdo misli, da je cepljenje nesmiselno," je poudaril.

Predstavniki Slovenske medicinske akademije so na današnji novinarski konferenci predstavljali strokovne, etične in pravne vidike preventivnih ukrepov v boju z epidemijo. Kot je pojasnil njen predsednik Pavel Poredoš, je cepljenje edina metoda za preprečevanje epidemije. “Ne morem razumeti, kako se lahko širi toliko lažnih novic o cepljenju, medtem ko so strokovna sporočila in ugotovitve številnih raziskav zelo jasni. S cepljenjem preprečimo številne smrti,” je poudaril.

Dodal je, da je cepljenje temeljni pogoj za preprečevanje epidemije večjih razsežnosti. “Osebno se zavzemam za obvezno cepljenje javnih uslužbencev — predvsem zdravstvenih in šolnikov. “Nedopustno se je necepiti, ko imamo na voljo učinkovito orodje, ki je zastonj, po drugi strani pa zahtevati, da davkoplačevalci plačujemo teste, ker nekdo misli, da je cepljenje nesmiselno,” je še opozoril Poredoš.

Slovenci nasedajo lažnim sporočilom na spletu

Kot je pojasnil predsednik Slovenske medicinske akademije, je nadaljnja usoda epidemije odvisna od vsakega posameznika. Kot je dejal, stroka lahko le ‘gasi ‘požar’, tako da pomaga tistim, ki hudo zbolijo. Dodal je, da imamo poleg klasičnih preventivnih ukrepov v rokah tudi učinkovita orodja, in to je cepljenje.

“Žal se v medijih, predvsem na spletu, pojavljajo mnoga lažna sporočila, ki zavajajo ljudi, zato je pri nas uspešnost preventivnih ukrepov na relativno nizki ravni, saj smo med najslabšimi v Evropi glede cepljenja,” je opozoril Poredoš in se sprašuje, kako to, da Slovenci tako množično nasedajo sporočilom, ki jih preberejo zlasti na spletu. “Češ da gre za lažne novice okoli virusa,” je poudaril. Kot je še izpostavil, odgovornost sloni na vseh — tudi na predstavnikih stroke, ki bi, po njegovi oceni, morali morda bolj odločno nastopati proti lažnim sporočilom.

O floskulah, da vlada sprejema ukrepe zato, da državljane zatira

“Po drugi strani je tudi medijski prostor tisti, ki bi moral paziti na sporočila, ki jih pošilja javnost. Zdi se mi, da je v nekaterih medijih zaslediti veliko dvomov in negativnih sporočil o epidemiji,” je še opozoril predsednik Slovenske medicinske akademije in kot primer izpostavil ravnatelja Osnovne šole Prebold.

V ponedeljkovi oddaji N1 STUDIO so ravnateljeva dejanja obsodili predstavniki izobraževalne srenje.

“Večkrat se je že pojavil v medijih. Taka sporočila in lažne novice bi morali biti uravnoteženi z nastopom strokovnjaka, ki bi takšno zadevo poskušal zanikati in povedati, da je to popolnoma nesprejemljivo,” je ocenil Poredoš, zato je hkrati apeliral na javnost in stroko, naj se odzoveta, češ da takšen posameznik ne more več opravljati položaja vodje izobraževalne ustanove.

Poredoš se je med drugim dotaknil floskule, da preventivni ukrepi delujejo kot orodje vlade zato, da bi zatirala državljane. “Vsi ti ukrepi so res sprejeti v okvirih aktualne politike, ampak so oblikovani v okviru strokovnih institucij in posvetovalnih teles,” je poudaril in ob tem tudi pozval predstavnike stroke, ki sodelujejo v posvetovalnih skupinah, da odločno povedo, da za večino ukrepov stoji stroka.

Delta veliko bolj varna, če smo cepljeni

O cepljenju proti bolezni covid-19 je spregovoril tudi Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti. Ihan je optimistično navedel, da je epidemija verjetno blizu konca, saj bomo to zimo vzpostavili prvi odnos z novim virusom.

“Imeli smo novi virus in populacija vzpostavi odnos z virusom takrat, ko večina ljudi pride v stik bodisi neposredno z virusom ali pa z delčkom virusa, ki mu rečemo cepivo,” je povedal in nadaljeval, da je neprimerno bolj varno stopiti v stik z delčkom virusa, ki mu rečemo cepivo, kot pa z okužbo. “Stopiti v stik z novim virusom pomeni toliko in toliko tveganja za težek potek bolezni in celo smrt, to tveganje pa je bistveno manjše, če pridemo najprej v stik s cepivom,” je poudaril.

Pri tem je opozoril na različico virusa delta, s katero bomo, kot je poudaril, v stik prišli vsi, bodisi prek cepiva ali prek okužbe. “Večina populacije bo imela celični imunski odziv proti temu virusu. Večina populacije ne glede na nove različice ne bo imela hujših zbolevanj, to pa je dobra novica, saj nas bo delta s svojo nalezljivostjo kot populacijo pripeljala do tega, da bomo to prvo zgodbo z novim virusom, ki se vedno konča s tem, da virus postane endemski in kroži po populaciji, zaključila,” je pojasnil.

Koncentracija delte v sluznici je skoraj tisočkrat večja od koncentracije prvega seva koronavirusa. “Vsi kriteriji, ki smo jih imeli pri vuhanski različici, ne veljajo več. Že po nekaj minutah, ko človek vdahne tudi najbolj drobne aerosolne delce, je v njih dovolj velika koncentracija virusov, da se lahko okužimo,” je pojasnil, to pa je povezano tudi s tem, da bolezen po okužbi z delto poteka v težji obliki. “Bolezen poteka v odvisnosti od količine virusa, ki pride v pljuča, in pri takem velikem razmnoževanju virusa se količina, ki povzroči usodno vnetje, hitreje naredi in zaradi tega ima človek, ki se okuži, večjo možnost, da pristane v bolnišnici,” je pojasnil Ihan.

“Dobiti imunost z okužbo je neprimerno večje tveganje kot dobiti imunost s cepljenjem. Bistveno bolje se je najprej cepiti in potem na zelo varen način v epidemiji dobiti dodatno stimulacijo z virusom ter narediti zelo dolgotrajen imunski odziv kot pa obratno. Tvegati, da boš dobil okužbo … s tem sprejmeš tudi vsa tveganja, ki te hitro privedejo v bolnišnico,” je še izpostavil Ihan.

V zdravniških krogih razprava o obveznem cepljenju

Da se je varneje cepiti kot se virusu neposredno izpostaviti, je poudarila tudi Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Podobno kot Poredoš je tudi Beović izpostavila, da cepljenje v Sloveniji napreduje precej počasneje kot v drugih evropskih državah. Kot je dodala, po vsem svetu obstajajo posamezniki, ki nasprotujejo cepljenju in k temu spodbujajo druge ljudi. “Postavlja pa se vprašanje, zakaj je ljudi, ki verjamejo nasprotnikom cepljenja, več v Sloveniji kot v drugih razvitih državah,” je povedala.

Beović je ob tem menila, da bi informiranje prebivalstva bistveno pripomoglo k temu, da bi razumeli, zakaj cepivo deluje, kakšni so podatki o učinkovitosti in varnosti cepiva. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je ob tem dejala, da bi moralo biti cepljenje obvezno za tiste zaposlene, ki poklicno prihajajo v stik z ranljivim prebivalstvom, kot so zdravstvo, socialno varstvo in šolstvo. “To so poklici, pri katerih bi moralo biti cepljenje obvezno z naslova tveganja na delovnem mestu,” je še dodala.

Kot je še povedala Beović, v zdravniških krogih trenutno poteka razprava, ali bi bilo glede na kritičnost razmer priporočljivo predlagati, da se uvede tudi splošno obvezno cepljenje proti covidu-19, in sicer za rizično skupino starejših od 50 let. “V Sloveniji poznamo obvezno cepljenje za otroke, o katerem je presojalo ustavno sodišče, ki je menilo, da ima država dolžnost, da zaščiti državljane pred tveganji, ki jih predstavljajo določene infekcijske bolezni. Mislim, da smo v enaki situaciji,” je še izpostavila.

Omejevanje pravic v interesu skupnosti

Pravnik Janez Kranjc je izpostavil, da je temeljno pravno vprašanje, ki se zastavlja v zvezi s pandemijo covida-19, kako najti pravno korektno možnost omejevanja tistih dejavnosti, ki pomenijo temeljno tveganje za širjenje oziroma poglabljanje bolezni. “Gre za tehtanje med individualnimi človekovimi in temeljnimi pravicami na eni strani ter ugotovitvami stroke, ki terjajo določena ravnanja, ki po svoji vsebini pomenijo omejevanje teh pravic,” je pojasnil. Pri tem je izpostavil pravico do življenja, do svobode in varnosti, svobodo do zbiranja in združevanja ter svobodo gibanja.

“Pri tem pogosto pozabljamo na socialne pravice. Razširitev pandemije lahko namreč ogrozi tudi ekonomsko substanco družbe, s čimer pa načne tiste temeljne socialne pravice, ki veljajo za vse, ki delajo, na primer pravico do poštenega plačila,” je dejal. “Do omejitve ali razveljavitve teh pravic lahko pride začasno, je navedel, predvsem ko naše pravice omejujejo pravice drugih oziroma ko gre za interes skupnosti,” je dejal.

“Naša ustava dopušča omejevanje oziroma začasno razveljavitev pravic, ko gre za izredne razmere, kadar to storimo z zakonom,” je pojasnil in nadaljeval, “ko tehtamo, katere ukrepe je treba uveljavljati, je treba gledati na to, kaj je manjše zlo.” Po njegovih besedah 51. člen ustave dopušča celo prisilno zdravljenje, če to apliciramo na možnost obveznega cepljenja, in meni, “da bi lahko tudi v tej smeri razmišljali”.

Na pomisleke, ali je dopustno pogledati v potrdilo o cepljenju, je odgovoril, da tudi zakon o varstvu osebnih podatkov to dopušča takrat, ko je to potrebno za izvrševanje javne koristi. “Pojem pravice predpostavlja obveznost nekoga, ki mi bo omogočil, da to pravico realiziram. Pandemija ne dopušča samo razprave o pravicah, ampak bi morali govoriti tudi o obveznostih tistih, ki naj uresničitev teh pravic olajšajo, omogočijo oziroma ohranijo.” Pri tem je omenil dolžnost zakonodajalca, pa tudi dolžnost nadzora nad izvrševanjem predpisov, ki ga po njegovih besedah v Sloveniji ni veliko.