Menu Item
Zaradi gripe je bilo pri nas vsako leto hospitaliziranih okrog tisoč ljudi. Kljub omejitvam, zapiranju, pogoju PCT, nošenju mask in cepljenju, ki so bistveno omejili širjenje virusa, je lani zaradi covida bolnišnično oskrbo potrebovalo več kot 16 tisoč ljudi.
Vsako leto smo imeli sezono gripe, toda na večino ljudi ta ni vplivala, saj zaradi nje nismo omejevali življenja. Podatki NIJZ kažejo, da je bilo v letih pred epidemijo koronavirusa zaradi gripe hospitaliziranih po okrog tisoč ljudi. Za leto 2021 podatkov še ni, a je bilo tako okuženih kot hospitaliziranih zelo malo, saj so ukrepi, namenjeni omejevanju širjenja koronavirusa, preprečili tudi širjenje manj nalezljivih virusov gripe.
Davek koronavirusa je bistveno višji:
- V letu 2020 je bilo v Sloveniji potrjeno okuženih 124.034 ljudi, 9250 hospitaliziranih, od teh 1407 na intenzivni terapiji.
- V letu 2021 je bilo v Sloveniji potrjeno okuženih 341.674 ljudi, 16.549 hospitaliziranih, od teh 3119 na intenzivni terapiji.
Ne le, da je bilo hospitalizacij zaradi gripe bistveno manj kot zaradi covida, tudi oskrba, ki jo potrebujejo bolniki, se precej razlikuje.
“Delež bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, je pri covidu precej višji, okrog 20-odstoten,” pojasnjuje zdravnica z oddelka za intenzivno terapijo infekcijske klinike UKC Ljubljana Milica Lukić. “Od tistih, ki so morali v bolnišnico zaradi gripe, jih je intenzivno zdravljenje potrebovala desetina. Prav tako je pomembno daljši čas zdravljenja na oddelku za intenzivno terapijo.”
Še en pomemben dejavnik je zaščita ostalih bolnikov v času, ko je hospitaliziranih veliko ljudi z nalezljivo boleznijo. “Zaščitni izolacijski ukrepi so pri obeh boleznih podobni,” pravi infektologinja. “Je pa stopnja kužnosti sars-cov-2 višja kot pri virusu influence, zato morajo biti izolacijski ukrepi še bolj dosledni. Pomembno je tudi to, da imamo ob rizičnem stiku bolnika z gripo z ostalimi bolniki na voljo zaščitno zdravljenje z zaviralci nevraminidaze, podobnih zdravil pri covidu nimamo.”
Od začetka epidemije je bilo hospitaliziranih 26.400 ljudi, zaradi posledic covida jih je po podatkih NIJZ umrlo 6140 (do 9. 1. 2022). Kot še pojasnjuje Lukić, “podatki iz literature kažejo, da je smrtnost kritično bolnih s covid-19 pomembno večja v primerjavi s smrtnostjo bolnikov s hudo obliko gripe. Pri covidu je ta od 16,9 do 30-odstotna, pri gripi pa od 5,8 do 8-odstotna.”
Tudi dolgoročne posledice tistih, ki ozdravijo, so pri covidu hujše.
Kaj bo prinesel omikron?
Omejitve življenja bodo nepotrebne, ko pritisk na bolnišnice zaradi covida ne bo več ogrožal zdravljenja vseh ostalih bolnikov. Se lahko to zgodi že z različico omikron? Glede na izkušnje iz Južne Afrike in Združenega kraljestva Evropska agencija za zdravila (EMA) ocenjuje, da je tveganje za hospitalizacijo pri različici omikron med tretjino in polovico tistega, ki ga predstavlja različica delta. Čas hospitalizacije je pri omikronu praviloma krajši, manj bolnikov potrebuje intenzivno terapijo.
Toda ker je omikron toliko bolj nalezljiv, da hkrati zboli več ljudi, je pritisk na bolnišnice kljub temu precejšen. To že kažejo podatki iz držav, ki jih je tokratni, peti val zajel pred Slovenijo. Tudi pri nas se je krivulja hospitalizacij v zadnjih dneh obrnila navzgor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje