125 let od izdaje knjige Drakula o najbolj slavnem vampirju

Profimedia

Bram Stoker (1847–1912) se je rodil v Dublinu, kjer je diplomiral iz matematike. Študiju navkljub so ga bolj kot matematika zanimale druge stvari, saj je bil član zgodovinskega društva in predsednik univerzitetnega filozofskega društva, za katero je napisal svojo prvo razpravo o senzacionalizmu v literaturi in družbi.

Zaposlil se je kot državni uradnik, hkrati pa je pisal tudi gledališke kritike za časopis The Dublin Mail. Leta 1878 se je poročil z oblegano in zaželeno lepotico Florence Balcombe, ki jo je osvajal tudi Oscar Wilde. Na povabilo prijatelja igralca Henryja Irvinga sta se zakonca preselila v London, kjer je Stoker 27 let vodil Irvingovo gledališče Lyceum Theatre. Za hobi in dodaten zaslužek je pisal senzacionalistične romane, od katerih je seveda najbolj znan Dracula iz leta 1897. Za knjigo Dracula je kar osem let proučeval evropsko ljudsko izročilo in zgodbe o vampirjih. Skupaj je napisal 12 romanov, vsi romani so fiktivne grozljive zgodbe, napisane v gotskem ali romantičnem stilu. Stoker se za časa življenja ni prav veliko finančno okoristil s svojimi romani, denar od romanov je bil bolj ko ne le priboljšek k rednemu plačilu v gledališču.

Kdo je vampir?

Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij (krvjo). Po navadi zgodbe vampirje opisujejo kot nesmrtne ali pa mrtve. Današnja podoba vampirja izvira z začetka 19. stoletja, ko so starodavne legende iz Vzhodne Evrope in Balkana postale znane zahodni javnosti. Po legendah imajo vampirji bledo, mrzlo kožo, rdeče, zlate ali črne oči in velike sprednje zobe. Imajo tudi nadnaravne moči, kot so hitrost, branje misli, jasnovidnost in izjemno izostrene čute, lahko pa se spremenijo tudi v žival. Vampirji se ne vidijo v ogledalu. Prav tako naj bi nas vse na njih privlačilo (glas, obraz, postava in celo vonj). Po legendi vampirja ubijejo ošiljen kol, s katerim mu nekdo prebode srce, blagoslovljena voda, ki se polije nanj, sončna svetloba, ki posveti nanj, ogenj, ki ga sežge, ali pa ga raztrga drug vampir. Odganjal naj bi ga česen, boji se tudi krščanskega križa. Čeprav so vampirji sinonim za Romunijo, pa so se v legendah od 11. stoletja dalje pojavljali v krajih, kjer negujejo pravoslavno vero, še zlasti to velja za Balkan (Srbija, Grčija, Romunija, Makedonija, Bolgarija)

Vlad III. Tepeš (1431–1476?)

Vlad III. ali tudi Vlad Tepeš, Vlad Nabadalec ali Vlad Dracul je bil romunski knez Vlaške, ki velja za romunskega narodnega heroja zaradi borbe proti turškim osvajalcem. Vlad je večino svoje mladosti kot talec preživel v ujetništvu pri otomanskem cesarju. Leta 1448 so ga Otomani postavili na prestol Vlaške, da bi z njim vladali Romuniji, ampak se jim je hitro uprl in pobegnil v krščanski samostan. Vlad se je čez dve leti vrnil na svoj prestol in pod okriljem krščanstva začel sveto vojno, da bi obranil Evropo pred Turki. Nekaj časa se je boril tudi v Bosni. Znan je postal po izjemni krutosti, tako do sovražnika kot tudi do neposlušnega ljudstva, ki mu je vladal. Njegov ”zaščitni znak” je bilo natikanje žrtev na kol in jih nabodene pustiti počasi umirati. Pil pa naj bi tudi človeško kri. Med svojo vladavino je pobil več kot 40.000 sovražnikov, izdajalcev in brezčastnih trgovcev. Vlad je umrl v boju s Turki, star 45 let. Turki so mu glavo odsekali, jo shranili v medu in kot trofejo poslali sultanu. Knjige s pripovedmi o Vladovih krutih dejanjih so bile prve uspešnice na nemško govorečih ozemljih. Vlad Tepeš je vzhodnoromunskim otrokom znan kot ustrahovalec, saj so jih vzgajali s svarilom: ”Bodi priden ali pa pride Drakula pote!”

Roman Drakula (26. maj 1897)

Grof Dracula je izmišljena oseba in najslavnejši vampir, ki se pojavi v knjigi Drakula Brama Stokerja, izdani leta 1897. Glede na strukturo gre za pisemski roman, kar pomeni, da je napisan v pismih, dnevniških zapiskih, ladijskih dnevnikih. Ideje za zgodbo je Bram Stoker črpal tudi pri drugih piscih fantastičnih grozljivih zgodb o vampirjih in drugih grozljivih bitjih ter tudi pri drugih legendah in zgodbah. Še zlasti je nanj vplivala legenda o Elizabet Bathor, madžarski krvavi grofici, ki je odirala svoje služkinje in se kopala v njihovi krvi. Literarni kritiki so pozneje preiskali (pokomentirali) številne teme v romanu, kot so vloga žensk v viktorijanski kulturi, konvencionalna in konservativna spolnost, imigracije, kolonializem, postkolonializem in folklora. Nekateri kritiki so opazili podobnost Stokerjevega romana in prej napisanega vampirskega romana Carmilla Sheridana le Fanuja, ki ga je Stoker tudi osebno poznal.

Zanimivosti

V romunščini dracul pomeni hudič ali zmaj, verjetno so ta vzdevek dobili pogumni romunski bojevniki med 14. in 19. stoletjem ter vitezi Zmajevega reda.
Priimek Tepeš je precej pogost tudi v Sloveniji, še zlasti znana je skakalna družina Tepeš.

Vampir, kakršnega poznamo danes iz filmov, porogljiv, zapeljiv ter aristokratskega videza, se je prvič pojavil leta 1819 v noveli Johna Polidorija Vampir.
Roman Dracula je eden izmed največkrat ekraniziranih romanov vseh časov. V več kot 200 filmih se pojavi grof Dracula.

Prvi film o Draculi je bil nemški Nosferatu iz leta 1922.
Prvi zelo uspešen film o Draculi je iz leta 1931. Režiral ga je Tod Browning, v glavni vlogi pa nastopa madžarski igralec Bela Lugosi.
Najbolj znani filmski Dracula je sloviti igralec Christopher Lee (1922–2015), ki je tudi zaslovel s to vlogo in igral v seriji filmov z vampirsko tematiko.

Film, ki najbolj sledi knjigije Dracula iz leta 1992 v režiji Francisa Forda Coppole, v vlogi transilvanijskega grofa pa odlični Gary Oldman.
Tudi v slovenščino je prevedenih kup knjig z vampirsko tematiko, zanimivo pa je, da so nad krvosesi bolj navdušene ženske.
Najbolj znana slovenska knjiga o vampirjih je Vampir iz Gorjancev (1978) Mateta Dolenca. Po knjigi je Vinci Vogue Anžlovar leta 2008 posnel istoimenski film.