
Iran je nad osrednjim delom države sestrelil ameriško lovsko letalo in napadel cilje v zalivskih državah in Izraelu. Z malo več časa bi lahko brez težav odprli Hormuško ožino, pa je danes sporočil predsednik ZDA Donald Trump. Pred tem je na omrežju Truth Social sporočil, da ameriške sile še niso začele uničevati tistega, kar je ostalo v Iranu, in zagrozil, da so naslednji cilji ameriške vojske mostovi in elektrarne v islamski republiki.
Iranska revolucionarna garda je zatrdila, da je nad osrednjim delom države sestrelila ameriško bojno letalo F-35. Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je na Telegramu objavila fotografije uničenih delov, ki naj bi pripadali letalu.
ZDA so to po poročanju več ameriških medijev potrdile. Po poročanju britanskega BBC je neimenovan ameriški uradnik to potrdil tudi za Axios, tiskovno agencijo Reuters in New York Times.
Ameriška vojska naj bi v reševalni akciji enega člana posadke že rešila, iskanje drugega pa še vedno poteka, poročajo Axios, CNN in CBS News.
Predsednik ZDA Donald Trump je bil po poročanju ameriških medijev seznanjen z razmerami, toda iz Bele hiše in Pentagona za zdaj še ni bilo uradnega odgovora na vprašanja medijev, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Ni še jasno, za kateri tip letala gre
Prav tako še vedno ni uradno znano, kateri tip vojaškega letala so sestrelili Iranci. Iranska revolucionarna garda je danes zatrdila, da je sestrelila ameriško bojno letalo F-35. Tega naj bi nad osrednjim delom Irana sestrelil nov napredni sistem iranske zračne obrambe.
New York Times in Wall Street Journal medtem navajata, da je šlo za lovsko letalo tipa F-15E, v katerem je prostor za pilota in za častnika za orožne sisteme. Tudi televizija CNN je po analizi fotografij razbitin letala, ki so jih objavili iranski mediji, ocenila, da naj bi šlo za letalo F-15 in ne za F-35.

Iranska tiskovna agencija Tasnim je na Telegramu objavila fotografije uničenih delov, ki naj bi pripadali letalu. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom), odgovorno za vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, se na navedbe o sestrelitvi letala ni odzvalo, je poročala AFP.
Iskanje posadke je po poročanju iranske tiskovne agencije Fars začela tudi iranska vojska. "Glede na popolno uničenje letala ni podatkov o usodi pilota," je revolucionarna garda navedla v izjavi, ki trdi, da gre že za drugo sestreljeno bojno letalo F-35 od začetka vojne v Iranu.
Iranska televizija je medtem predvajala posnetke, za katere trdi, da prikazujejo razbitine sestreljenega letala. Po navedbah policije je bilo to sestreljeno nad osrednjim Iranom in naj bi verjetno strmoglavilo v provinci Kohgilujeh in Bojer-Ahmad. Televizija je objavila poziv lokalnim prebivalcem, naj se pridružijo iskanju pilota, za njegovo ujetje iranske oblasti ponujajo tudi nagrado.
Novi napadi na cilje v Izraelu in Zalivu
Iran je danes izvedel nove napade na cilje v Izraelu in zalivskih državah. Po njihovih navedbah so napadli tudi "ameriške jeklarne v Abu Dabiju, tovarne aluminija v Bahrajnu in tovarno orožja Rafael, ki pripada sionističnemu režimu".
Izraelska vojska pa je sporočila, da je iz Irana priletel val raket in da so aktivirali zračno obrambo. Mediji v Izraelu so poročali o poškodovanih hišah in avtomobilih, škoda naj bi nastala tudi na eni izmed železniških postaj v Tel Avivu. Poročil o žrtvah pa ni bilo.

Države ob Perzijskem zalivu se prav tako še naprej soočajo z iranskimi napadi. Rafinerija kuvajtskega državnega naftnega podjetja v kraju Al Ahmadi je bila tarča napada z dronom, izbruhnilo je več požarov. Kuvajtska zračna obramba je sestrelila tudi več raket in dronov, s katerimi se soočajo tudi v Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji.
Trump: Z malo več časa lahko odpremo Hormuško ožino, vzamemo nafto in bajno zaslužimo
"Z malo več časa lahko brez težav ODPREMO HORMUŠKO OŽINO, VZAMEMO NAFTO IN BAJNO ZASLUŽIMO," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump in dodal, da bi bil to lahko "naftni vrelec" za ves svet.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil in drugih dobrin, ki jih države izvažajo prek Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov in drugih dobrin od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael napadla Iran, po vsem svetu močno poskočile.
Dlje kot bo promet skozi Hormuško ožino oviran, hujše bodo posledice za svetovno gospodarstvo, kot so v zadnjih tednih posvarili številni strokovnjaki.
Zunanji ministri približno 40 držav so v četrtek na zasedanju prek videopovezave, ki ga je vodila britanska ministrica Yvette Cooper, razpravljali o možnostih za ponovno odprtje Hormuške ožine. Številne države, tudi Slovenija, so izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v ožini.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes medtem nenapovedano prispela v Savdsko Arabijo, od koder bo odpotovala še v Združene arabske emirate in Katar. Cilj obiska je okrepiti nacionalno energetsko varnost ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu, so sporočili iz njenega urada.
Trump: Naslednji cilji v Iranu so elektrarne in mostovi
Trump je pred tem sporočil, da ameriške sile še niso začele uničevati tistega, kar je ostalo v Iranu. "Naslednji na vrsti so mostovi, potem pa elektrarne! Vodstvo novega režima ve, kaj je treba storiti, in to je treba storiti HITRO!" je pozno zvečer na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Ameriški predsednik je od začetka vojne proti Iranu konec februarja večkrat izjavil, da so ZDA poškodovale oziroma uničile večino vojaških ciljev v islamski republiki. V četrtek je zatrdil, da so uničili najvišji most v državi, dan prej pa je zagrozil z napadi na iranske elektrarne, če Teheran ne bo sklenil dogovora z Washingtonom.

Na Trumpove grožnje so se odzvali v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da "napadi na civilne objekte, vključno z nedokončanimi mostovi, ne bodo prisilili Irancev v predajo". Tiskovni predstavnik iranske vojske Ebrahim Zolfagari je medtem opozoril, da bo Teheran napadel energetsko infrastrukturo v regiji ter informacijska in telekomunikacijska podjetja v ameriški lasti, če bodo ZDA še naprej grozile z napadi na iranske elektrarne in drugo infrastrukturo.
Netanjahu napovedal nadaljevanje napadov na Iran v sodelovanju z ZDA
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes dejal, da bo Izrael še naprej izvajal napade na Iran v sodelovanju z ZDA. Zatrdil je, da je iranski režim oslabljen, Izrael pa je "močnejši kot kdajkoli".
"Ob tesnem usklajevanju med mano in ameriškim predsednikom Trumpom ter med izraelsko in ameriško vojsko bomo nadaljevali z napadi na Iran. Njihov režim je šibkejši kot kdaj koli prej - Izrael pa je močnejši kot kdaj koli prej," je Netanjahu povedal v videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad.
"Skupaj z našimi ameriškimi prijatelji nadaljujemo z napadi na teroristični režim v Iranu. Pobijamo poveljnike, bombardiramo mostove in napadamo infrastrukturo," je še povedal med oceno razmer v štabu poveljstva izraelskih sil v Tel Avivu, poroča izraelski časnik Times of Israel.
Netanjahu je dodal, da so izraelske zračne sile uničile 70 odstotkov iranskih zmogljivosti za proizvodnjo jekla. Zaradi vala napadov so v Iranu v četrtek zaustavili delovanje dveh največjih jeklarn, sta sporočili podjetji Khouzestan Steel in Mobarakeh, ki v osrednji iranski provinci Isfahan upravlja enega največjih industrijskih kompleksov v državi.

Izraelski premier je komentiral tudi ofenzivo v Libanonu in dejal, da še naprej "odločno napadajo" proiransko oboroženo gibanje Hezbolah.
V eksploziji na jugu Libanona so bili danes ranjeni trije pripadniki mirovnih sil ZN, od tega dva huje, je sporočila tiskovna predstavnica Unifila Kandice Ardiel. Kot je dodala, vzrok eksplozije ni znan.
Izrael je medtem danes znova napadel južna predmestja libanonske prestolnice Bejrut. Izraelska vojska je sporočila, da napada "teroristično infrastrukturo", potem ko je nekaj ur pred tem pozvala k evakuaciji območja.
Številne evropske države so v sredo v skupni izjavi pozvale h končanju vojaških operacij v Libanonu, Združeni narodi pa so izrazili skrb glede konflikta med Izraelom in Hezbolahom na jugu Libanona, ki bi lahko po njihovi oceni trajalo dlje časa in privedlo do nove okupacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje