Menu Item
Karla Marxa (1818–1883) pogosto obravnavajo kot revolucionarja, aktivista in filozofa, čigar dela so navdihnila številne režime v 20. stoletju. Zagotovo je težko najti veliko mislecev, za katere bi lahko rekli, da so imeli primerljiv vpliv pri ustvarjanju sodobnega sveta. Bil je filozof, novinar in ekonomist, njegove ideje pa so več kot 200 let po njegovem rojstvu še vedno zelo žive in aktualne. Verjel je, da je naloga filozofa ne le da interpretira svet, ampak da ga spreminja.
Karl Marx se je rodil 5. maja 1818 v bogati judovski družini z 9 otroki v Trierju v takratni Prusiji, danes zahodnem delu Nemčije. Oče je dve leti pred Karlovim rojstvom postal luteran, saj drugače zaradi antisemitskih zakonov ne bi več mogel delati kot odvetnik. Mladi Karl se je do 12. leta učil doma, nato pa je obiskoval jezuitsko šolo. Pri 17 letih se je na očetovo željo vpisal na študij prava v Bonnu, čeprav sta ga bolj zanimali literatura in filozofija, nad katero ga je navdušil tudi oče, ki je bral Kanta in Voltaira. Pozneje se je prepisal na univerzo v Berlinu.
Pravo, filozofija, ekonomija, jeziki …
V Berlinu je študiral pravo, čeprav ga je filozofija čedalje bolj privlačila. Seznanil se je z delom filozofa Georgea Hegla ter se pridružil skupini t. i. mladoheglijancev, ki je kritizirala takratne politične in verske ustanove. Študiral je tudi angleščino, italijanščino, latinščino ter zgodovino in bil zelo splošno razgledan mlad mož.
Leta 1841 je napisal doktorsko disertacijo Razlika med demokratsko in epikurejsko filozofijo narave, v kateri je želel pokazati, da se mora teologija podrediti filozofiji. Disertacija je naletela na negativen odziv pri konservativnih berlinskih profesorjih, tako da je doktoriral na univerzi v Jeni. Leta 1882 je postal urednik uglednega časopisa v Kölnu, vendar je zaradi svojega pisanja o socializmu in ekonomiji kmalu pridobil veliko nasprotnikov med vplivneži. Leta 1843 se je poročil v protestantski cerkvi s svojo zaročenko Jenny.
Frederich Engels in Komunistični manifest
Z ženo sta se leta 1844 preselila v Pariz, kjer je Marx začel pisati za radikalni časopis ter se seznanil z nemškim socialistom Frederichom Engelsom. Skupaj z Engelsom, s katerim sta postala nerazdružljiva, sta postavila temelje za politično ekonomijo, znano kot marksizem. Postal je komunist ter se pridružil tako imenovani Komunistični ligi s sedežem v Londonu. Po njihovem naročilu je skupaj z Engelsom (napisala sta ga v 6 tednih) leta 1848 objavil Komunistični manifest, katerega cilj je bil zgraditi socializem, ki bi pozneje prešel v brezrazredno družbo – komunizem.
V tem času so se v Evropi že začele dogajati delavske revolucije, ki so se uprle kapitalizmu in tudi absolutizmu. Zaradi svojega pisanja in pozivanja k spremembam (revoluciji) je postal nezaželen pri oblasteh tako v Franciji kot v Nemčiji, nekaj časa je živel v Bruslju in Kölnu, leta 1849 pa je odšel v Anglijo. No, revolucija se je zgodila dolgo po Marxovi smrti, a se je tako, kot je napovedal.
Trilogija Kapital
Z družino se je preselil v London. Žena je rodila 7 otrok, odraslo starost pa so dočakale samo 3 hčerke: Jenny, Laura in Eleanor. Marx jih je oboževal ter jim namenjal najboljšo vzgojo in izobraževanje. V Angliji je spet ustanovil Komunistično ligo in napisal dve brošuri o francoski revoluciji. Leta 1859 je izdal svoje prvo resno delo na temo ekonomije, imenovano Kritika politične ekonomije, leta 1860 pa je začel pisati trilogijo Kapital, obsežno kritično analizo takratne politične ekonomije. Prvi del trilogije je izšel leta 1867, drugi in tretji del pa je dopolnjeval do konca življenja, izdal pa ju je Engels šele po Marxovi smrti.
Zadnjih 10 let življenja je bil veliko bolan in ni mogel delati kot nekoč, čeprav je še vedno komentiral politiko in ekonomijo. Zadnje leto njegovega življenja sta umrla tako žena kot najstarejša hči, kar ga je še dodatno prizadelo. Umrl je 14. marca 1883 ter je pokopan na pokopališču Highgate v severnem Londonu. Na njegovem nagrobniku piše Proletarci vseh dežel, združite se, kar je tudi zadnji stavek Komunističnega manifesta.
Zanimivosti
- Marxove ideje je treba razumeti tudi glede na tisto obdobje, začetke kapitalizma, ko so bili delavci, proletarci, brezsramno izkoriščani in niso imeli tako rekoč nobenih pravic.
- Njegov boj za bolj enakovredno razdelitev bogastva, boj proti otroškemu delu in boj za enakost spolov so aktualni po svetu še danes.
- Marx, čeprav tudi ekonomist, z denarjem ni znal, predvsem ga ni znal zaslužiti oz. so ga zaradi njegovih idej onemogočali. Pogosto je bila družina na robu bankrota. Njegova aristokratska žena, ki ga je vedno podpirala, je razprodajala družinsko srebrnino, pomagal je tudi stric po mamini strani, največ pa je iz lastne družinske zakladnice prispeval prijatelj Engels, ki je bil, ironično, sin kapitalističnega tovarnarja.
- Dvakrat so na Marxov grob celo vrgli bombo (leta 1965 in 1970).
- Marx je imel še otroka (sina) s služkinjo, ker pa ni želel, da javnost, predvsem žena, izve zanj, je očetovstvo priznal Engels, ki je tudi plačeval alimentacijo. Marxova žena je izvedela za otroka šele, ko je umirala, povedal pa ji ni Marx, temveč Engels.
- Njegova mama je prihajala iz bogate nizozemske judovske družine, njen sorodnik Gerard Philips (Marxov pravi bratranec) je leta 1891 v Amsterdamu ustanovil svetovno znano podjetje z elektroniko Philips.
- Čeprav se številni ne strinjajo z Marxovimi tezami, je zagotovo med najvplivnejšimi filozofi v zgodovini človeštva.
- Marx velja tudi za enega od začetnikov sociologije.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
