Bi lahko ZDA na pogajanjih z Iranom vodil mož, ki je vojni najmanj naklonjen?

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff je izrazil upanje, da bodo ta teden potekala srečanja z Iranom. Povedal je tudi, da ZDA pričakujejo odgovor na svoj predlog načrta za konec vojne.

Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je danes na novinarski konferenci dejal, da so ustanovili posebno delovno skupino za soočanje s posledicami vojne v Iranu na humanitarno pomoč in kmetijstvo. Osredotočala naj bi se na to, kako spraviti skozi Hormuško ožino humanitarno pomoč, hrano in umetna gnojila.

Medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres ostaja osredotočen na celovito in trajno umiritev konflikta, pa so po besedah Dujarrica potrebni takojšnji ukrepi za lajšanje posledic vojne na humanitarno pomoč in kmetijstvo.

Delovno skupino bodo tvorili predstavniki trgovinskih, pomorskih in drugih agencij ZN, ki bodo iskali in predlagali tehnične rešitve za pretok pomoči in gnojil skozi ožino. Prizadevanja bodo podobna drugim podobnim, kot je bila na primer humanitarna operacija ZN v Gazi in inšpekcije ter nadzorni mehanizem v Jemnu, je dejal Dujarric.

Tiskovni predstavnik ZN je dejal, da je Guterres v stiku z Američani in Iranci kakor tudi Egipčani, Pakistanci in veleposlanikom Bahrajna pri ZN, ne pa še tudi z Izraelci.

V raketnem napadu na Kermanšah v zahodnem Iranu je bilo ubiti 13 ljudi, poročata iranski poluradni tiskovni agenciji Mehr in Tasnim. Mehr poroča, da sta bila v napadu na stanovanjsko območje ubita dva otroka in štiri ženske, od katerih je bila ena noseča.

Na današnje napade na jedrske objekte in tovarne v Iranu se je odzval zunanji minister Abas Aragči in na omrežju X zapisal, da to nasprotuje trditvam ZDA o diplomaciji in pogajanjih. "Izrael trdi, da je deloval v sodelovanju z ZDA. Za svoje zločine bodo plačali VISOKO ceno," je dodal.

Na današnje napade na jedrske objekte in tovarne v Iranu se je odzval zunanji minister Abas Aragči in na omrežju X zapisal, da to nasprotuje trditvam ZDA o diplomaciji in pogajanjih. "Izrael trdi, da je deloval v sodelovanju z ZDA. Za svoje zločine bodo plačali VISOKO ceno," je dodal.

Napadi ZDA in Izraela na Iran trajajo že skoraj mesec dni, a največje breme nosijo civilisti. V Teheranu so se znašli ujeti med zračnimi napadi in represivnim režimom, pri čemer so bili po analizi BBC številni udari usmerjeni tudi v gosto naseljene soseske.

Več v novici: Visoka cena, ki jo plačujejo civilisti v Iranu: "Moja hči je pod ruševinami"

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je bila obveščena o izraelskem napadu na iranski obrat za proizvodnjo rumene pogače Ardakan. Kot je sporočila na omrežju X, niso zaznali povečanega sevanja na območju. Direktor IAEA Rafael Grossi je ob tem ponovno pozval k vojaški zadržanosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil resne dvome, da bosta Izrael in ZDA dosegla menjavo režima v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "V preteklih konfliktih se je to večinoma izjalovilo," je dejal Merz, pri čemer je kot primer izpostavil vojno v Afganistanu, navaja AFP.

"Resno dvomim, da sploh obstaja strategija in da se ta strategija uspešno izvaja. V tem smislu bi se lahko vse skupaj še podaljšalo," je še menil nemški kancler, ki je danes nagovoril udeležence foruma, ki ga je organiziral nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).

Merz je menil tudi, da se je predsednik ZDA Donald Trump sprijaznil s stališčem velike večine evropskih zaveznic, ki so zavrnile njegove pozive k sodelovanju v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu in vztrajajo, da to ni njihova vojna.

Nemčija bi bila ob tem po kanclerjevih besedah pripravljena prispevati, tudi z vojsko, k zagotavljanju varnosti plovbe v Hormuški ožini, ki jo je Iran skoraj popolnoma zaprl za ladijski promet. Vendar pa je kaj takega po njegovi oceni še daleč. "Za to je potreben mednarodni mandat, potrebna je odobritev nemškega parlamenta, pred tem pa še sklep vlade," je pojasnil Merz.

Opozoril je še, da bi lahko energetska kriza v primeru podaljševanja vojne na Bližnjem vzhodu prisilila Nemčijo, da bo morala elektrarne na premog uporabljati dlje, kot so sprva predvidevali, in zamakniti oziroma upočasniti načrtovan prehod na obnovljive vire energije.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Ali Bahreini je dejal, da je Iran sprejel prošnjo, da omogoči varen prehod kritične humanitarne pomoči in kmetijskih pošiljk skozi Hormuško ožino.

"Ta ukrep odraža iransko nenehno zavezanost podpiranju humanitarnih prizadevanj in zagotavljanju, da bistvena pomoč nemudoma doseže tiste, ki jo potrebujejo," je Bahreini zapisal v objavi na omrežju X.