Menu Item
Družbeni mediji so lahko še kako zabavni, predvsem pa nam požrejo enormno količino časa oz. lahko povzročijo celo odvisnost.
Krajša ali daljša abstinenca od družbenih omrežij je zato povsem dobrodošla, sploh če pomislite na pozitivne stranske učinke, ki vas lahko doletijo.
Delo bo hitreje opravljeno
Ko med dejavnostjo ne brskate po telefonu, vaša produktivnost skokovito naraste. Brskanje po družbenih omrežjih je ”opravilo” brez konca, ki bi se mu lahko predajali dneve in dneve, saj se vsebina nikoli ne konča. Zato nas pogosto posrkajo vase, medtem pa naše obveznosti ostajajo nedokončane, delo stoji, prav tako tudi odnosi. To pomeni, da za posamezno opravilo potrebujemo več časa.
Ameriško psihološko združenje ocenjuje, da se lahko ob sočasni uporabi družbenih omrežij in opravljanja delavnih obveznosti naš produktivni čas skrajša za kar 40 odstotkov. To je visoka cena za nekaj všečkov in komentarjev.
Do izraza bo prišla vaša ustvarjalnost
Če naletite na ustvarjalno blokado, je to morda povezano z vašimi navadami na družbenih omrežjih. Za domiseln um si moramo vsake toliko časa vzeti odmor, medtem ko nas najrazličnejša sporočila in dražljaji na omenjenih omrežjih nenehno motijo.
Če se popolnoma odpoveste družbenim medijem, se znebite teh nadležnih obvestil in dovolite svoji ustvarjalnosti, da zacveti.
Zbogom, stres!
Ker je dostop do družbenih omrežij tako enostaven, se počutimo prisiljene, da smo 24/7 pozorni na to, kaj se dogaja. Vodi nas impulz, zaradi katerega se nenehno zavedamo, kaj se dogaja na spletu. A ta zahteva velik davek.
S tem se povečujejo vrednosti kortizola, stresnega hormona, v našem telesu. Ta povečan stres lahko povzroči celo vrsto neugodnih učinkov na možgane, od oslabljenega spomina do večjega tveganja za nastanek depresij.
Počutili se boste bolj samozavestni
Na družbenih omrežjih običajno delimo le srečne, vznemirljive dele našega življenja. Utrinke, za katere želimo, da jih drugi vidijo. To se morda na prvi pogled zdi neškodljivo, a ob poplavi srečnih fotografij si ne moremo kaj, da se ne bi primerjali z drugimi. Tudi kadar se ne počutimo najbolje. To težnjo, da se negativno primerjamo s tistimi, za katere verjamemo, da so boljši, psihologi imenujejo družbena primerjava navzgor.
Nedavna študija je pokazala, da so ljudje, ki so pogosteje uporabljali Facebook, imeli večjo potrebo po primerjavi z drugimi, posledično pa pogosteje prihaja do pojava depresije med uporabniki.
Več boste spali
Pred spanjem si vzamete minuto časa in preverite obvestila na Instagramu, a nenadoma ugotovite, da ste se zatopili v všečkanje, brskanje in komentiranje. Družbena omrežja so tako odtegnila velik delež vašega spanca. Raziskave so pokazale, da številni ljudje preživijo uro do dve med brskanjem po družbenih medijih v postelji. To je skoraj 15 ur tedensko. In to vse na račun spanca.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
