Avstrija zavrnila prošnje ZDA za uporabo svojega zračnega prostora

Avstrija je zavrnila prošnje ZDA za uporabo njenega zračnega prostora za izvajanje vojaških operacij proti Iranu, so danes sporočili z obrambnega ministrstva na Dunaju. "Prošnje so resnično obstajale, a so bile zavrnjene že od samega začetka," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik ministrstva.

Števila prošenj ni razkril, dejal je le, da jih je bilo "nekaj" in da so jih zavrnili v skladu z avstrijsko politiko nevtralnosti. Ob tem je pojasnil, da tovrstne prošnje vselej zavrnejo, ko jih vloži država, vpletena v vojno, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Podobne prošnje ZDA so od začetka izraelsko-ameriške agresije proti Iranu konec februarja zavrnile tudi nekatere druge evropske države, med njimi Španija in Italija, kar je naletelo na jezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in zaostritev njegove kritične drže do zaveznic v Natu ter severnoatlantskega zavezništva nasploh.

Iran: Vojna se bo nadaljevala, dokler ne boste ponižani

Iranska vojska je medtem napovedala uničujoče napade proti ZDA in Izraelu, potem ko je Trump v nagovoru Američanom zagrozil, da bo v prihodnjih tednih Iran "vrnil v kameno dobo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednik ZDA Donald Trump je ob tem danes zatrdil, da je bil uničen najvišji most B1 v Karadžu v Iranu.

"Ameriško-sionistični sovražnik je ponovno napadel most B1 v Karadžu," pa je po navedbah AFP poročala iranska državna televizija in dodala, da sta bila v prvem napadu na most ubita dva civilista.

Na fotografijah po napadih je videti veliko vrzel sredi mostu, na obeh straneh pa so gradbeni žerjavi. Most B1 pri mestu Karadž, ki leži približno 20 kilometrov zahodno od Teherana, je bil v času napadov namreč še v fazi gradnje, po navedbah več medijev pa velja za najvišji most na Bližnjem vzhodu.

"Z zaupanjem v vsemogočnega boga se bo ta vojna nadaljevala, dokler ne boste ponižani, osramočeni ter jo boste trajno in neizogibno obžalovali in se predali," pa je v izjavi, ki jo je prenašala iranska državna televizija, dejal operativni poveljnik iranske vojske Hatam Al Anbija. "Pričakujte naše še bolj uničujoče in obsežnejše ukrepe," je še zagrozil.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v sredo pred Trumpovim govorom vprašal prebivalce ZDA, ali konflikt na Bližnjem vzhodu resnično postavlja Ameriko na prvo mesto ter ZDA obtožil vojnih zločinov in podleganju vplivu Izraela. "Napadi na ključno iransko infrastrukturo - vključno z energetskimi in industrijskimi objekti - so neposredno usmerjeni proti iranskemu ljudstvu," je Pezeškian zapisal v odprtem pismu, ki ga je v sredo objavil na svoji spletni strani in ga povzema AFP.

Poudaril je, da takšna dejanja ne predstavljajo le vojnega zločina, temveč imajo posledice, ki segajo daleč preko iranskih meja. Povzročajo nestabilnost, povečujejo človeške in gospodarske stroške ter "sejejo semena zamere", je nadaljeval in vprašal, katerim interesom ameriškega ljudstva ta vojna dejansko služi.

Iran zatrdil, da od lanskih spopadov ni bogatil urana

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei je danes dejal, da je Teheran od ZDA prejel sporočila prek posrednikov, da pa ni nobenih neposrednih pogajanj z ZDA. Ob tem je po poročanju iranske tiskovne agencije ISNA obtožil Washington, da postavlja "maksimalistične in neracionalne zahteve". V izjavi, ki jo je prenašala državna televizija, je še dejal, da je Iran pripravljen na vsak napad, vključno z invazijo kopenskih sil, poroča AFP.

Bagaei je ob tem znova poudaril, da Iran po skoraj petih tednih ameriških in izraelskih napadov ne namerava popustiti pod pritiskom. Dokler bo vojna trajala, se bo Iran še naprej upiral, je poudaril.

Iran ne bo sprejel "začaranega kroga vojne, pogajanj, premirja in nato ponavljanja istega vzorca," je dejal tiskovni predstavnik iranskega ministrstva.

Ob tem se je skliceval tudi na 12-dnevno vojno med Iranom in Izraelom junija lani, ki jo je Izrael začel po petih izvedenih krogih jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom, v vojno pa so se na strani Izraela nato vključile tudi ZDA.

Trenutni konflikt je Bagaei opisal kot "katastrofalnega" ne le za Iran, ampak za celotno regijo in širše. Navedel je še, da ladjam dovoljujejo prehod skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina, če "ne pripadajo agresorju in z njim niso povezane", poroča britanski BBC. Dodal je, da bodo ladje, ki niso sovražne, lahko še naprej prečkale ožino po potrebnem usklajevanju z iranskimi oblastmi.

Iranski veleposlanik pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) Reza Nadžafi je danes zatrdil, da Teheran ni ponovno začel bogatiti radioaktivnega urana po lanskoletnih ameriško-izraelskih napadih na iranske jedrske objekte. Ob tem je dodal, da bi ameriški ali izraelski napad na jedrsko elektrarno Bušer predstavljal vojni zločin.

Iran in Izrael nadaljujeta medsebojne napade

V iranski prestolnici Teheran so medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes odjeknile nove eksplozije, o katerih so poročali tako v središču Teherana kot na več območjih v zahodnem in vzhodnem delu mesta.

Napadi so med drugim prizadeli več sto let star zdravstveni center v Teheranu in povzročili veliko škodo, je sporočilo iransko ministrstvo za zdravje. BBC pa je poročal še, da je bil v napadih močno prizadeto mesto Karadž, ki leži zahodno od Teherana.

Zaradi vala napadov sta bili z delovanjem prisiljeni prenehati tudi dve največji iranski jeklarni, sta sporočili podjetji. Družba Khouzestan Steel je izrazila prepričanje, da bo ponovni zagon njenih enot trajal vsaj šest mesecev do enega leta, podjetje Mobarakeh v osrednji iranski provinci Isfahan, ki upravlja enega največjih industrijskih kompleksov v Iranu, pa je navedlo, da so zaradi velikega števila napadov popolnoma ustavili proizvodnjo.

Iran je medtem izvedel štiri nize raketnih napadov na Izrael v šestih urah, je danes sporočila izraelska vojska. Po prvem iranskem napadu je policija opozorila, da je bilo v osrednjem Izraelu zadetih več lokacij, v okolici Tel Aviva pa so bile lažje ranjene štiri osebe. Sirene, ki so opozarjale na raketne napade, je bilo slišati v večjem delu severnega in osrednjega Izraela.

Izrael je bil prav tako tarča novih napadov iz Libanona. Kot je sporočilo tamkajšnje proiransko šiitsko gibanje Hezbolah, je proti severu Izraela izstrelilo drone in rakete. Poročil o morebitnih žrtvah ali škodi napadov iz Libanona za zdaj ni, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Napadi so se sicer nadaljevali tudi drugod na Bližnjem vzhodu. Združeni arabski emirati so denimo danes sporočili, da se odzivajo na grožnjo raket in dronov.

Izrael vodji Hezbolaha grozi s smrtjo zaradi napadov ob pashi

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes zagrozil vodji proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, da bodo on in podporniki oboroženega gibanja v Libanonu drago plačali zaradi okrepitve napadov na Izrael med judovsko veliko nočjo oziroma pasho, ki jo letos praznujejo od 1. do 9. aprila.

Kac je v videoposnetku dejal, da ima jasno sporočilo za vodjo Hezbolaha Naima Kasema. "Vi in vaši podporniki v Libanonu boste plačali najvišjo ceno za okrepitev raketnih napadov na izraelske civiliste, ki so se zbrali na tradicionalni večerji judovske pashe," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Zagrozil mu je, da bo končal tako kot nekdanji vodja Hezbolaha Hasan Nasrala, nekdanji iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ter nekdanji vodja gibanja Hamas v Gazi Jahja Sinvar, ki jih je Izrael ubil v napadih od leta 2024.

Hezbolah, ki se je 2. marca z raketnimi napadi na Izrael vključil v vojno na Bližnjem vzhodu v podporo Iranu, je v sredo zvečer in danes zjutraj izvedel niz raketnih napadov na sever Izraela, ravno ko so tamkajšnji judje začeli praznovati pasho.

Kac je še ponovil, da bodo izraelske sile na jugu Libanona "očistile območje Hezbolaha in njegovih podpornikov, ohranile prisotnost do reke Litani ter razgradile vojaške zmogljivosti gibanja po vsem Libanonu".

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado