
Večina med nami hodi, a le redki hodimo dovolj. Nevroznanstvenik je predstavil osem razlogov, zakaj bi si morali na vsakodnevni ravni prizadevati, da bi naredili čim več korakov.
Nevroznanstvenik prof. Shane O’Mara je nedavno v podkastu Don't Tell me the Score (Ne povej mi rezultata) pojasnil, kako hoja koristi našim mišicam in drži telesa, pomaga pri zaščiti in obnovi organov, spodbuja prebavo in lahko celo zaustavi staranje možganov.
Poleg tega, da spodbuja ustvarjalno razmišljanje, hoja izboljšuje tudi naše razpoloženje in zmanjšuje raven stresa. BBC je na podlagi podkasta zbral osem prepričljivih razlogov, zakaj bi morali povečati število korakov, ki jih naredite na dan.
Hoja naredi možgane bolj odporne
Neaktivnost pomeni manj mišične mase in manj mišične moči. A kar je morda presenetljivo – zaradi neaktivnosti začne propadati tudi naš možganski tkivni volumen, piše BBC.
Ko hodimo, molekule, ki nastajajo v mišicah, prehajajo v sivo možganovino in povečujejo odpornost možganov. Ena izmed teh molekul spodbuja rast možganskega ožilja.

Hoja ohranja srce zdravo
Hoja ima izjemne koristi za zdravje srca. Naši predniki, nabiralci in lovci, so običajno prehodili od 24 do 27 kilometrov na dan, pet- do šestkrat tedensko. "V takih populacijah opazimo zares izjemno zdravje srca," pravi Shane O’Mara.
Obstaja pleme Tsimane v južnoameriški džungli, kjer ima povprečen osemdesetletnik srce, enako zdravo kot petdesetletnik v ZDA. In to predvsem zato, ker se skozi ves dan ukvarjajo z nizko intenzivnimi telesnimi dejavnostmi.
Hoja spodbuja prebavo
Hoja koristi tudi našemu prebavnemu sistemu. "Prehod hrane skozi prebavila je učinkovitejši, kadar se veliko gibljemo," pravi O’Mara. "Namesto da vzamete tableto proti zaprtju, boste morda ugotovili, da je dober sprehod precej bolj učinkovit in dolgoročno zanesljivejša rešitev."
Hoja pomaga pri reševanju problemov
Znanstveno je dokazano, da hoja spodbuja ustvarjalnost in pomaga pri reševanju težav. "Ko nekaj premlevate, je vstajanje in sprehod pogosto precej boljši pristop kot sedenje in frustrirano razmišljanje," pravi nevroznanstvenik.
Tudi mnogi veliki pisatelji, filozofi in matematiki so težave reševali tako, da so šli na sprehod. Na primer, pisatelj Stephen King se redno in veliko sprehaja. Filozof in pisatelj Bertrand Russell pa je bil znan po tem, da si je razporedil misli na papirju, se odpravil na sprehod, nato pa se vrnil in napisal brezhibno besedilo.

Hoja lahko pomaga preprečevati depresijo
Po besedah nevroznanstvenika lahko na pojav depresije vpliva tudi "sedeča komponenta". Nedavna študija je pokazala, da "se stopnje depresije znižujejo in je verjetnost, da zapadete v depresijo, manjša pri vsaki skupini, ki je bolj aktivna od najbolj neaktivne", pravi O’Mara. Z drugimi besedami: bolj, kot ste aktivni, bolje je.
Obstaja tudi domneva, da nekatere oblike težje depresije nastanejo kot posledica vnetnih dejavnikov, ki krožijo v krvi. "Če se veliko gibate, se ti vnetni dejavniki močno zmanjšajo – in to precej drastično," še pravi. V določenih primerih lahko hoja deluje skoraj kot cepivo proti depresiji, saj močno zmanjša možnosti za njen pojav.
Hoja spodbuja odprtost, ekstravertiranost in zmanjšuje nevrotičnost
Ko so raziskovalci testirali osebnosti posameznikov z neaktivnim življenjskim slogom, so opazili, da ti sčasoma postanejo manj odprti za nova doživetja, manj družabni in bolj nevrotični. Nasprotno pa pri ljudeh, ki so telesno aktivni, takih sprememb ne opažamo – ti so tudi veliko manj dovzetni za bolezni, povezane z neaktivnostjo.

Hoja je boljša za presnovo kot obisk fitnesa
Zmerna telesna dejavnost čez dan je za uravnavanje presnove učinkovitejša kot občasna, a intenzivna vadba. Ljudje pogosto precenjujejo učinek enourne vadbe v fitnesu, še posebej, če so preostanek dneva neaktivni, opozarja O’Mara. Tak način lahko celo vodi v vadbeno pogojeno neaktivnost. "Telo si reče: ‘Ulov si že opravil, divjad si ujel, zdaj lahko miruješ.’ In tvoj metabolizem se dejansko upočasni."
Zasnovani smo za redno, ritmično gibanje, zato celodnevno sedenje, krajši intenzivni napor in nato ponovno sedenje na kavču preprosto ne ustrezajo naši evolucijski zasnovi.
Hoja izboljšuje telesno držo
Za mnoge izmed nas delovni dan pomeni prehod iz sedenja v avtu, na stol v pisarni in nato na kavč doma. Posledica so slaba drža in težave s hrbtom. "Nismo ustvarjeni za to, da bi ves dan ležerno viseli v eni pozi – to dolgoročno škodi," pravi O’Mara. Redno vstajanje in hoja lahko preprečita težave s hrbtenico in izboljšata našo držo, še zaključi nevroznanstvenik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje