Astrofizik razložil, zakaj še nismo srečali Nezemljanov

Magazin 29. Mar 202508:01 12 komentarjev
Brian Cox, astrofizika, astronomija, znanstvenik, vesolje
Brian Cox (Foto: PROFIMEDIA)

Znani astrofizik pravi, da za to, da Nezemljanov še nismo srečali, lahko obstaja vrsta razlogov. Eden od njih nam je srhljivo blizu.

Vesolje je neznansko veliko, vendar je v njem tudi neznansko veliko “stvari”, kot so galaksije, zvezde in planeti.

Pravzaprav je teh “stvari” toliko, da se sama po sebi vsiljuje misel, da je skoraj nemogoče, da bi življenje v vsem tem gromozanskem prostoru z gromozansko veliko stvarmi obstajalo samo na “bledo modri piki“.

Pokojni britanski astrofizik Carl Sagan je, ko so ga nekoč vprašali, ali meni, da življenje obstaja še drugod v vesolju, dejal, da če to ni tako, potem je vesolje zelo velika “izguba prostora”.

Toda, kje so vsi ti vesoljci?

Res je, da človek vesolje opazuje že tisočletja, šele nedavno pa se je začel v resnici zavedati, kako veliko je in kakšne so možnosti, da v tem prostranstvu najdemo še kaj živega.

O tem smo recimo pisali v člankih “Kakšne planete moramo iskati, če želimo najti napredne civilizacije v vesolju?” in “Morda je človeštvo “veliko žurko civilizacij” v vesolju že zamudilo“.

Znani astrofizik, predavatelj astronomije na univerzi v Manchestru, Brian Cox pa je o tem spregovoril za portal Lad Bible.

Brian Cox je sicer eden najbolj prepoznavnih znanstvenikov na svetu in reden gost (pa tudi avtor) številnih dokumentarcev, podkastov in drugih oddaj o raziskovanju vesolja.

Fermijev paradoks: Kje so vsi?

V pogovoru za portal, ki je objavljen tudi na YouTubu, je na vprašanje “Kje so vsi Nezemljani” odgovoril, da to vprašanje sega k Enricu Fermiju, italijansko-ameriškemu fiziku, ki je oblikoval koncept, imenovan po njem, Fermijev paradoks.

Ta temelji na opazovanjih, ki so razkrila, da je v naši galaksiji, Rimski cesti, nekje med 200 in 400 milijardami sonc.

“Menimo, da jih ima veliko planete, številni med njimi pa imajo potencialno Zemlji podobne planete,” je dejal Cox.

“Imamo torej 13 milijard let časa (od nastanka vesolja – op. p.), stotine milijard sonc, verjetno trilijone planetov. Zato je povsem smiselno vprašati: zakaj nobena civilizacija ni nastala pred nami? Zakaj nobena civilizacija ni zapustila domačega planeta in dobesedno ‘napisala svojega obstoja’ čez nebo? Zakaj nikjer ne vidimo nikogar?”

Von Neumannove naprave – morda so že tu, pa jih ne znamo videti

Cox je kot odgovor na to vprašanje dejal, da morda človeštvo preprosto še ni dovolj razvito, da bi znalo prepoznati takšne pojave v svojih opazovanjih vesolja.

Pri tem je omenil teorijo, znano kot “Von Neumannove naprave”.

Po tej teoriji v vesolju obstajajo napredne civilizacije, ki pa jih vzdržujejo roboti, ki se lahko sami podvajajo in so nadomestili biološke oblike življenja, ki so jih izdelale ali pa so jih te poslale raziskovat vesolje, saj so roboti bolj odporni proti dolgotrajnim potovanjem in razmeram v vesolju.

Koncept je razvil znanstvenik John von Neumann.

“Ti roboti pa so morda zelo majhni. Morda so že v našem osončju – pa jih ne prepoznamo,” je dejal Cox.

Veliki filter – razlog, ki nam je srhljivo blizu

Ena od teorij, ki pojasnjuje, zakaj ne najdemo nobenih sledov o vesoljskih civilizacijah, je tudi teorija “velikega filtra”. Gre za teorijo iz 90. let preteklega stoletja, ki jo je oblikoval Robin Hanson.

Na kratko povedano, teorija govori, da mnoge civilizacije preprosto ne znajo obrzdati svojega napredka in ne preživijo.

Inteligentno življenje mora namreč prestati vrsto pomembnih prelomnih točk, preden lahko sploh postane zaznavno za druge civilizacije v vesolju.

“Veliki filter predpostavlja, da obstaja vsaj ena ovira, ki je tako visoka, da je skoraj nobena vrsta ne zmore premagati in napredovati,” piše spletna stran Astroomy.com.

Že nastanek kompleksnega življenja – od enoceličnih organizmov do bitij, sposobnih reprodukcije in razmišljanja – je verjetno izjemno redek.

In če neka vrsta preživi tako dolgo, da lahko razvije tehnološko civilizacijo, ta napredek prinaša tudi možnost samouničenja, opozarja Cox.

Pretiran tehnološki razvoj namreč lahko vodi v izčrpavanje naravnih virov in uničenje ekosistemov.

“Zdaj smo na točki, ko imamo moč vplivati na svoj planet – ali se uničiti skozi vojne ali kaj podobnega. In to je lahko ta filter. Morda ga ne bomo preživeli. In tudi to bi bila rešitev za Fermijev paradoks,” je dejal.

Povedano drugače – napredne civilizacije pogosto potisnejo svoje zmožnosti do roba in se nato uničijo same – skozi vojno, orožje ali okoljsko katastrofo. Zveni znano?

Celoten pogovor z Brianom Coxom si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Priporočeno vsebino