Ameriški znanstvenik trdi, da so napredne civilizacije v vesolju dosegle višek že pred milijardami let. Za to so lahko "krive" črne luknje.
Ali smo sami? To vprašanje si človeštvo zastavlja že, odkar se je prvič zazrlo po svoji vesoljski soseski. Danes, v dobi odkritij planetov zunaj našega osončja, je to vprašanje še bolj aktualno, saj je med njimi tudi nekaj takšnih, na katerih bi se lahko razvilo življenje – vsaj glede na to, kar o življenju vemo. V zadnjem stoletju so znanstveniki razvili kar nekaj orodij, s katerimi si pomagajo pri iskanju nezemeljskih civilizacij. Tako jih poskušajo najti s prisluškovanjem in pošiljanjem sporočil v vesolje (program SETI), izračunati, kakšna je verjetnost, da življenje v Rimski cesti sploh obstaja (Drakova enačba), ali pa poskušajo najti odgovor na vprašanje: “Kje so vsi?” (Fermijev paradoks).
Smo prepozni za 6 milijard let?
David Garofalo, izredni profesor fizike na državni univerzi Kennesaw v Georgii, pa se je vprašal drugače: “Ali smo višek naprednih civilizacij v vesolju že zamudili?”
K temu ga je privedlo raziskovanje črnih lukenj in njihovega prispevka k razvoju vesolja ter posledično k verjetnosti, da v njem obstaja napredno življenje. Pred kratkim je Garofalo objavil članek z naslovom Napredno življenje je doseglo vrhunec pred milijardami let glede na črne luknje. V njem pojasnjuje, da lahko črne luknje v vesolju spodbujajo ali pa zavirajo nastajanje zvezd ter galaksij – takšnih, ki so primerne za nastanek življenja, kot tudi takšnih, ki niso. “Povezava med črnimi luknjami in nastajanjem zvezd nam omogoča, da potegnemo tudi povezavo med črnimi luknjami ter kraji in časi, ko so imele zunajzemeljske inteligence večjo možnost, da se pojavijo,” piše Garofalo. Znanstvenik tako v članku trdi, da je razvito življenje v vesolju doseglo vrhunec že pred milijardami let. Prastaro in ogromno vesolje je za to imelo dovolj časa. Kolikor vemo, je vesolje nastalo pred približno 14 milijardami let, naše osončje in Zemlja pa pred 4,5 milijarde let, torej šele v zadnji tretjini dosedanjega obstoja vesolja. Če uporabimo našo civilizacijo kot merilo, se je lahko napredno življenje pojavilo že 4,5 milijarde let potem, ko so nastale prve primerne galaksije. Garofalo ta čas zaokrožuje na 5 milijard let. “To nas pripelje do časa 7,8 milijarde let po velikem poku oziroma pred 6 milijardami let,” piše v članku. “Na planetu Zemlja smo torej zamudniki,” dodaja.
Morda nismo edini zamudniki
Največjo vesoljsko žurko smo Zemljani tako morda zamudili, piše portal phys.org, ki poroča o Garofalovem članku. Ni pa to nujno.
Morda res zamujamo, vendar morda pri tem nismo sami. Drugi žurerji morda šele prihajajo. Navsezadnje, tukaj smo, zato je mogoče, da obstajajo tudi drugi. Kdaj se bomo srečali, če se bomo, pa ostaja odprto vprašanje. Da bi se to zgodilo, moramo predvsem vedeti, kam usmeriti svoja prizadevanja v tem ogromnem vesolju. Če bo Garofalov članek, ki ga morajo drugi znanstveniki še preveriti in oceniti, zdržal, bo morda pomagal pospešiti iskanje nezemeljske inteligence tako, da nam bo pokazal, kje iskati in kje ne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje