Zakaj imajo na Japonskem tako radi dežnike: niso le zaščita za dež in sonce

Na Japonskem odprti dežniki niso le zaščita pred dežjem ali žgočim soncem. Kot navaja Krstarica, se razlog med drugim skriva v starodavni animistični tradiciji, ki dežnikom, imenovanim wagasa, pripisuje poseben duhovni pomen.

V japonskem verovanju wagasa niso zgolj praktičen predmet, temveč yorishiro – predmet, ki privlači božanske sile in duhove. Njihova krožno razporejena rebra predstavljajo prostor, kamor se lahko spusti duša, ročaj pa naj bi bil povezava med zemljo in nebesi.

Prvi dežniki so na Japonskem nastali med 9. in 11. stoletjem in so bili sprva statusni simboli verskih ter političnih voditeljev.

Tudi danes imajo wagasa pomembno vlogo v obredih in na festivalih. Na Yasurai Matsuri v Kjotu, okrašeni s cvetjem, pomagajo odganjati bolezni, na festivalu Hakata Dontaku v Fukuoki pa naj bi prinašali zdravje in srečo. Na otoku Okinošima pa med praznikom Obon iz dežnikov izdelujejo barvite strukture kot dom za duše umrlih.

Dežniki so navdihnili tudi številne japonske ljudske zgodbe. Med najbolj znanimi so kasa obake – duhovi, ki naj bi se naselili v zapuščenih dežnikih. Ti nenavadni liki se pojavljajo tudi v klasičnem delu Nočna parada stotih demonov, enem najprepoznavnejših zapisov japonskih mitov in legend.