Evropejci in umetna inteligenca. Kje jo najbolj uporabljajo? Kje je Slovenija?

Delež ljudi, ki uporabljajo orodja generativne umetne inteligence (GenUI), se po Evropi zelo razlikuje.

O tem smo sicer na kratko že poročali v članku Vsak tretji Evropejec že uporablja orodja umetne inteligence, ki smo ga povzeli po STA, tokrat pa predstavljamo razširjene podatke, ki jih je objavil Euronews, ki je preučil podatke Eurostata o stopnjah uporabe UI in dejavnike, ki stojijo za temi razlikami med državami.

Milijoni ljudi po vsej Evropi se zdaj zanašajo na orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Grok, ki jih uporabljajo bodisi za osebno uporabo, na delovnem mestu ali potrebe dela ali za izobraževanje.

Orodja GenUI uporabnikom omogočajo, da na primer načrtujejo izlet ali potovanje zase in družino, lahko pa ustvarijo tudi novo vsebino, kot so besedila, slike, kode za kreiranje internetnih vsebin, videoposnetke ali nove podatkovne baze na podlagi informacij iz že obstoječih virov.

V Evropski uniji je približno tretjina ljudi, starih od 16 do 74 let, leta 2025 vsaj enkrat uporabila orodja umetne inteligence, kažejo podatki Eurostata.

Vendar pa se uporaba po celini zelo razlikuje.

Katere države se torej najbolj ukvarjajo z umetno inteligenco in zakaj se njeno sprejemanje po Evropi tako razlikuje?

Med 33 evropskimi državami se uporaba orodij GenUI giblje od 17 odstotkov v Turčiji do 56 odstotkov na Norveškem.

Znotraj EU se giblje od 18 odstotkov v Romuniji do 48 odstotkov na Danskem.

Natančnejše podatke prikazuje spodnji graf.

Vsaj dva od petih ljudi sta v treh mesecih pred raziskavo Eurostata iz leta 2025 v 13 državah uporabljala orodja generacije umetne inteligence.

Najvišji odstotek so izmerili v Švici (47 %) in Estoniji (47 %). Le malo zadaj so Malta (46 %), Finska (46 %), Irska (45 %) in Nizozemska (45 %).

Povprečje EU znaša 33 odstotkov.

Od večjih evropskih gospodarstev sta se nad tem povprečjem znašli Španija (38 %) in Francija (37 %), pod njim pa Italija (20 %) in Nemčija (32 %).

Manj kot četrtina izbrane populacije je GenUI uporabljala v osmih državah. Najmanj jih je bilo v Turčiji (17 %) in Romuniji (18 %).

Manj kot eden od štirih ljudi pa je ta orodja uporabljal še v Srbiji (19 %), Italiji (20 %), Bosni in Hercegovini (20 %), Severni Makedoniji (22 %), Bolgariji (23 %) in na Poljskem (23 %).

Slovenija se je z 38 odstotki uvrstila nad povprečje EU, ki znaša 33 odstotkov.

Velike regionalne razlike

Uporaba umetne inteligence generacije v Evropi kaže jasno razliko med severom in jugom ter zahodom in vzhodom.

Nordijske in digitalno napredne države vodijo v uporabi.

Zahodna Evropa se je odrezala relativno dobro, a neenakomerno.

Medtem ko je zaostanek očiten pri večini južnoevropskih držav, državah vzhodne srednje Evrope ter pri balkanskih državah.

Zakaj se uporaba umetne inteligence po Evropi tako zelo razlikuje?

"Stopnje uporabe umetne inteligence običajno sledijo splošnim digitalnim temeljem države. Države z najvišjo stopnjo uporabe, kot sta Danska in Švica, so že zelo napredne pri digitalizaciji," je za Euronews Next povedal Colin van Noordt, raziskovalec na univerzi KU Leuven v Belgiji.

Opozoril je, da imajo ljudje tam običajno bolj razvite digitalne veščine, pogosteje uporabljajo internet ter imajo na splošno pozitiven odnos in so nagnjeni k uporabi te tehnologije.

Brez teh osnov ni verjetno, da bi ljudje nenadoma začeli uporabljati generativno umetno inteligenco.

"To se odraža v podatkih: v državah z nižjo stopnjo uporabe ljudje ne uporabljajo generativne umetne inteligence, ker bodisi ne vedo, da generativna umetna inteligenca obstaja, ali pa je ne znajo uporabljati," je dodal Noordt.

Temeljna digitalna kultura in praksa pomembnejši od vladnih spodbud

Van Noordt je tudi preučil, ali so vladni ukrepi pomemben dejavnik pri uporabi GenUI med prebivalstvom, vendar dokazi niso povsem prepričljivi.

Številne države imajo sprejete močne politične dokumente, vendar še vedno kažejo zelo nizke stopnje sprejemanja.

"To kaže, da imajo temeljna digitalna kultura in praktične spretnosti državljanov večji učinek od vladnih spodbud," je dejal.

Osebna uporaba UI prevladuje nad uporabo, povezano z delom

V povprečju je v EU 25 odstotkov ljudi uporabljalo orodja umetne inteligence za osebne namene, 15 odstotkov pa jih je uporabljalo za delo.

V vseh zajetih državah je osebna uporaba pogostejša kot uporaba, povezana z delom, čeprav se razlika zelo razlikuje.

Spodnji graf prikazuje kolikšen delež prebivalcev izbranih držav in povprečno v EU uporablja umetno inteligenco v zasebne namene.

Na primer, na Nizozemskem je uporaba skoraj enakomerno porazdeljena, saj 28 odstotkov uporablja umetno inteligenco za osebne namene in 27 odstotkov za delo.

Veliko večja razlika pa je na primer v Grčiji, kjer 41 odstotkov uporablja umetno inteligenco za osebno uporabo, le 16 odstotkov pa za delo, kar je razlika 25 odstotnih točk.

Tudi v Sloveniji je razlika precejšnja.

Medtem ko v zasebne namene GenUI uporablja skoraj tretjina populacije med 16. in 74. letom, jo pri delu ali za potrebe dela uporablja le 15 odstotkov, kar je blizu povprečja EU.

Stopnje uporabe GenUI so na delovnem mestu veliko nižje, "morda zato, ker mnogim še vedno ni jasno, kako bi jo lahko uporabili tako, da bi bil njen prispevek pozitiven", pravi van Noordt.

Uporaba umetne inteligence je najnižja v formalnem izobraževanju

V EU je v povprečju 9 odstotkov ljudi uporabljalo orodja umetne inteligence za formalno izobraževanje. Tudi tu so razlike precejšnje.

Delež je najvišji na Švedskem in v Švici, v obeh z 21 odstotki, najnižjo stopnjo pa beleži Madžarska, kjer za formalno izobraževanje GenEU uporablja le 1 odstotek populacije, stare od 16 do 74 let.

Slovenija je v tem oziru z devetimi odstotki "evropsko povprečna", kot kaže spodnji graf.