Menu Item
Generativna umetna inteligenca, kakršna so orodja, kot sta ChatGPT in Bard, bo bolj verjetno dopolnjevala obstoječa delovna mesta in ne uničevala, v pred kratkim objavljeni študiji ugotavljajo Združeni narodi (ZN). Največji vpliv tovrstne tehnologije na delovna mesta bo verjetno z vidika intenzivnosti in avtonomnosti, ocenjujejo.
Generativna umetna inteligenca se je v središču pozornosti znašla novembra lani, ko je začelo delovati orodje ChatGPT. Razcvet tovrstnih orodij, ki uporabnikom omogočajo, da s kratkimi besedilnimi ukazi ustvarijo daljše zapise ali grafične podobe, je v delu javnosti sprožil skrbi glede prihodnosti nekaterih delovnih mest.
Vendar je v ponedeljek objavljena raziskava Mednarodne organizacije dela (ILO), ki preučuje morebitni učinek te in drugih podobnih orodij na količino in kakovost delovnih mest, pokazala, da je večina delovnih mest in industrij le delno izpostavljenih avtomatizaciji, ki bi jo prinesla tovrstna tehnologija.
Za večino delovnih mest je tako bolj verjetno, da jih bo najnovejši val tehnoloških sprememb dopolnil in ne nadomestil, ugotovitve ILO povzema francoska tiskovna agencija AFP.
“Zato največji vpliv te tehnologije verjetno ne bo uničenje delovnih mest, temveč morebitne spremembe kakovosti delovnih mest, zlasti z vidika intenzivnosti dela in avtonomije,” so zapisali.
V raziskavi je ILO obenem izpostavila, da se bodo učinki generativne umetne inteligence zelo razlikovali med poklici in regijami.
Najbolj bo tovrstna tehnologija vplivala na pisarniška delovna mesta, pri čemer ILO ocenjuje, da je skoraj četrtina opravil visoko izpostavljena tem vplivom, več kot polovica opravil pa srednje izpostavljena. V drugih poklicnih skupinah, vključno z menedžerji in tehniki, je bilo ugotovljeno, da je zelo izpostavljen le majhen delež nalog, približno četrtina pa srednje izpostavljena.
Posledično bo umetna inteligenca bolj vplivala na delovna mesta v bogatejših državah, kjer je tudi večji delež pisarniški delovnih mest, poudarja ILO. Vplivom avtomatizacije zaradi generativne umetne inteligence je v teh državah izpostavljenih 5,5 odstotka zaposlenih, v manj razvitih pa je ta delež znašal 0,4 odstotka.
Ženske naj bi bile tako bolj izpostavljene avtomatizaciji delovnih mest kot moški, zaradi velike zastopanosti žensk na pisarniških delovnih mestih, zlasti v državah z visokim in srednjim dohodkom.
Čeprav tovrstna tehnologija omogoča pozitiven razvoj dogodkov, kot je avtomatizacija rutinskih opravil, pa v ILO opozarjajo, da se “lahko izvaja tudi na način, ki omejuje voljo delavcev ali krepi delovno intenzivnost”, še navaja AFP.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje