Slovenija dobiva celovit ekosistem za umetno inteligenco

Z razvojem in uvajanjem rešitev umetne inteligence se lahko poveča konkurenčnost gospodarstva ter naredi bolj učinkovit javni sektor, je v izjavi za medije po današnjem srečanju z novinarji dejala državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić. Zato so se na ministrstvu lotili vzpostavitve celovitega ekosistema umetne inteligence.

Nacionalni ekosistem za umetno inteligenco sestavljajo nacionalna strategija za umetno inteligenco za obdobje do leta 2030, zakon o izvajanju uredbe EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, Kompetenčni center za umetno inteligenco, Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) z novim superračunalnikom, evropska digitalna inovacijska središča (EDIH) in konzorciji evropske digitalne infrastrukture (EDIC).

Nacionalno strategijo za umetno inteligenco 2030 je vlada sprejela prejšnji teden. Dokument opredeljuje vizijo razvoja uporabe umetne inteligence, temeljna načela, strateške cilje, horizontalne gradnike nacionalnega ekosistema umetne inteligence ter način upravljanja, je po četrtkovi seji pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer.

"Slovenija si želi suvereno in etično umetno inteligenco ter umetno inteligenco v javni koristi, to pomeni za skupno blaginjo, za skupno dobrobit, zato da bomo vsi boljše živeli," je novinarjem danes dejala sekretarka v sektorju za pospeševanje digitalne preobrazbe Polona Pičman Štefančič, ki je sodelovala pri pripravi strategije.

Kot je spomnila Kamišalić Latifić, je Slovenija z zakonom o izvajanju uredbe EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci kot ena prvih držav v EU v nacionalni pravi red prenesla t. i. akt o umetni inteligenci. S tem so po besedah državne sekretarke postavili zakonsko podlago za vzpostavitev regulatornih peskovnikov, ki bodo omogočili in spodbudili razvoj inovacij in rešitev na področju umetne inteligence.

Kompetenčni center, tovarna za umetno inteligenco ter EDIC in EDIH pomembno prispevajo k digitalni preobrazbi podjetij in uvajanju tehnologij, kot je umetna inteligenca. Pomemben vidik ekosistema pa je tudi nudenje ustrezne finančne podpore. Med drugim na ministrstvu trenutno pripravljajo javna razpisa za inovacijske projekte na področju umetne inteligence ter za aplikativne projekte na tem področju.

Kot je pojasnila sekretarka v sektorju za pospeševanje digitalne preobrazbe Špela Kern, bo prvi razpis objavljen predvidoma v tretjem letošnjem četrtletju. V okviru razpisa bo predvidoma za večja in srednje velika podjetja namenjenih skupno dobrih 16 milijonov evrov.

V okviru drugega razpisa, ki bo predvidoma objavljen v prvem četrtletju prihodnjega leta, pa bo za mala in srednje velika podjetja na voljo dobrih šest milijonov evrov.

Posebno pozornost pa se namenja tudi digitalnemu opismenjevanju prebivalstva, med drugim mladih. Generalna direktorica direktorata za digitalno družbo Mojca Štruc je ob tem izpostavila javni razpis JR mladi 2025-2026, ki se v enem izmed sklopov posebej osredotoča na izobraževanje mladih o umetni inteligenci.

Spomnila je tudi na julija lani sprejeto novelo zakona o osnovni šoli, ki kot nov obvezni predmet v sedmi razred osnovne šole uvaja informatiko in digitalne tehnologije. Po informacijah, ki prihajajo z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, bo po besedah Štruc novi obvezni predmet uveden s šolskim letom 2026/27.

Ob tem pa na ministrstvu opažajo, da se tehnologija zelo hitro razvija, medtem ko se šolski sistem spreminja prepočasi. "Potrebe po teh novih znanjih so zelo na mestu in tukaj poskušamo na našem ministrstvu z razpisi, ki omogočajo neformalna izobraževanja, mladim ponuditi znanja in kompetence," je še pojasnila.